Nesprejetje novele Zakona o osnovni šoli povzroča škodo mladim generacijam

Državni zbor je na seji minuli teden zavrnil novelo Zakona o osnovni šoli, ki ga je vložila poslanska skupina SDS pod vodstvom Jožeta Tanka in s tem povzročil nepopravljivo škodo mladim generacijam. Novela je imela namen spremeniti izraz »standard znanja« v »pričakovani rezultat«, ki je vsebovan v novih učnih načrtih za osnovno šolo. Razširjene predmetne skupine v okviru Zavoda RS za šolstvo, ki so bile stavljene iz vrhunskih strokovnjakov s fakultet, učiteljev praktikov ter strokovnjakov Zavoda RS za šolstvo, so ustvarjale nove učne načrte na podlagi novih spoznanj pedagogike in didaktike.

V skladu s krovnim Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja je Zavod RS za šolstvo predložil besedila učnih načrtov Strokovnemu svetu RS za splošno izobraževanje, katerega poglavitna pristojnost je, v skladu z istim zakonom, določanje posebnega dela izobraževalnega programa, kamor sodijo predmetniki, katalogi znanj in učni načrti. Strokovni svet je učne načrte določil na svoji seji junija 2008 in pri tem upošteval isti zakon, ki določa, da morajo imeti učni načrti cilje pouka oziroma standarde znanja. Torej eno ali drugo. Določeni učni načrti vsebujejo cilje pouka in pričakovane rezultate namesto standardov znanja. Minister za šolstvo je dolžan te učne načrte objaviti.

Ker pa se je terminologija v učnih načrtih (sodoben termin pričakovani rezultati znanja) razlikovala od terminologije v aktualnem Zakonu o osnovni šoli (termin standardi znanja), je bilo potrebno Zakon o osnovni šoli v štirih členih spremeniti. Ker Ministrstvo za šolstvo in šport ni opravilo potrebnih aktivnosti za spremembo zakona, je to storila poslanska skupina SDS.

Državni zbor pa je nato s pavšalnimi, strokovno slabimi argumenti, zavrnil zakon, opirajoč se na mnenje Vlade RS.

Neuporaba novih učnih načrtov, sprejetih junija 2008, ki izvira iz nesprejetja novele zakona in neobjave teh načrtov, povzroča škodo mladim generacijam. Novi učni načrti so sodobnejši, so bistveno bolj razbremenjeni faktografije, puščajo učencem več časa za procese in problemsko razmišljanje ter utrjevanje snovi. Učitelji morajo predelati jedrni del, v drugem delu pa imajo na razpolago, da sami izberejo, kaj bodo obravnavali – torej to pomeni za njih večjo avtonomijo.

Koalicija je s preglasovanjem 18. junija 2009, v parlamentu zavrnila novelo zakona in s tem zagrešila neverjetni precedens – preprosto je povozila stroko in Strokovni svet RS ter posredno Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. S tem je podala možnost ministru za šolstvo, da novih učnih načrtov ne objavi in šole delajo po starih, neveljavnih učnih načrtih. Nekateri standardov znanja niti ne vsebujejo!

Strokovne komisije, ki so jih vodili vrhunski strokovnjaki, so pripravili tudi nujno potrebne celostne vsebine (vsak učni načrt, ne glede na predmet!) kot so trajnostni razvoj, zdravje, državljansko kulturo in zavednost, prometno varnost, kulturne vsebine!

Vsak ve, kako zelo so danes aktualne vsebine trajnostnega razvoja in podnebnih sprememb. Mladi bodo nosilci spremenjenega vedenja, ki bo upoštevalo skrb za našo zemljo in ne bo dopuščalo nesorazmerne porazdelitve bogastva in revščine na drugi strani, vedenja, ki bo cenilo mladost kot tudi starost, ki bo temeljilo na etiki in pravičnosti!
 
Preveč ljudi umre na cestah, toda prometna varnost se ne začne pri kaznih za prekrške, začne se pri prometni vzgoji – v šoli! Zdravje se ne začne pri zdravniku, temveč pri vzgoji v šoli, kultura pa se ne začne v gledališču, temveč v šoli, izrazi pa v gledališču, na koncertu, na razstavi…

Medpredmetno povezovanje je eden pomembnejših delov učnih načrtov in omogoča, da učenci dojemajo snov na celosten način. Teorija fizike se npr. izrazi pri športu, zato je možno ta dva predmeta priložnostno povezati.

Ker pa je državni zbor novelo zavrnil, bo minister imel lahko izgovor, da novih učnih načrtov ne objavi, ker se termini v učnih načrtih in Zakonu o osnovni šoli ne ujemajo. Ne ujemajo pa se zato, ker parlament tega ni spremenil!

Le kje v razvitih demokracijah politika določa učne načrte? Vsepovsod je to stroka. Tudi pri nas. Žal le na papirju. V državi, kjer politika in ne stroka določa učne načrte, je ljudi lahko upravičeno strah. Poslanci sedanje koalicije, ki so imeli v preteklem mandatu polna usta strokovnosti, so z nepodporo noveli zakona o osnovni šoli minuli teden v državnem zboru strokovnost pokopali. S politično odločitvijo. Dokazali so, da delajo prav nasprotno od tega, kar govorijo, in da svoje hibe preprosto pripišejo drugim ter da jim je prav malo mar za slovenski največji kapital – znanje.