Nepravilnosti tudi pri leasing poslih v NLB in NKBM?
ponedeljek, 8. 11. 2010Čeprav je vlada posredno preko PDP, Posebne družbe za podjetniško svetovanje, d.d., pomemben družbenik Vegrada, žalosti dejstvo, da se je predsednik vlade gospod Borut Pahor vključil v reševanje Vegrada šele v času zapuščinske razprave po uvedbi stečaja in ne takrat, ko so se začele pojavljati številne težave v izvajanju poslovnih funkcij omenjenega podjetja. Tudi njegov odziv ob obelodanitvi nečednih poslov njegove šefice kabineta je bil, milo rečeno, zelo medel.
Tudi naši največji bančni ustanovi, NLB in NKBM, imata enoti oziroma “diviziji” za leasing. V NKBM naj bi pred dnevi prišlo tudi do odstopa dveh oseb, ki naj bi vodila oziroma imela pomembno vlogo pri leasing poslih. Gre za gospoda Borisa Cekova, direktorja NKBM Leasinga in gospoda Staneta Brgleza, izvršnega direktorja NKBM, kar daje slutiti, da je tak “projektni” pristop izčrpavanja mogoč tudi pri vsaj eni od obeh naših največjih bank. V obeh bankah ima vlada posredno ali neposredno zelo velik vpliv kot pomemben deležnik in/ali zaradi nadzornikov, ki jih je imenovala ali pa so nadzorniki koalicijskim strankam izjemno, pravzaprav nevarno blizu. Predsednik NS NKBM je npr. Danilo Toplek, direktor državnega Taluma in po informacijah tudi tihi družbenik nekaterih tihih družb.
Na podlagi navedenega sprašujem Vlado Republike Slovenije:
1. Ali bo Vlada RS zahtevala dokumentacijo ali vsaj poročilo v zvezi z leasing posli od obeh naših največjih bank, NLB in NKBM?
2. Ali bo Vlada RS v primeru, da se odkrijejo sumi nepravilnosti pri leasing poslih v NLB ali NKBM, v okviru dolžnostnega ravnanja znotraj svojih pristojnosti zahtevala preiskavo?
3. Ali bo Vlada RS v primeru ugotovitve konflikta interesov oziroma kršitve zakonodaje ukrepala proti članom vlade, ki se bodo ali so se že znašli v taki situaciji? Na podlagi Kodeksa ravnanja javnih uslužbencev, ki je tudi etični kodeks ministrov in državnih sekretarjev, so ministri v Vladi Republike Slovenije po 8. členu odgovorni, da se izogibajo okoliščinam, kjer je možno nasprotje interesov.
4. Ali Vlada RS meni, da bi bila v primeru kriminalistične ali druge preiskave in ugotovitve konflikta interesov, sama pa v okviru dolžnostnega ravnanja ne bi ukrepala znotraj svojih pristojnosti, verodostojna?
