Nepravilnosti pri gradnji avtocest posledica kartelnih dogovarjanj v postopkih kandidiranja na javnih razpisih
četrtek, 20. 10. 2011Poročilo preiskovalne komisije o gradnji avtocest: Ustrezni organi naj zaradi nezakonitih postopkov oddaje javni naročil izvajalcev izgradnje avtocestnega programa Republike Slovenije preverijo morebitna kazniva dejanja ter sume oškodovanja premoženja države. Predsednik preiskovalne komisije za ugotavljanje politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij pri pripravi in izvedbi gradbenih investicij na področju izgradnje avtocest in objektov gospodarske infrastrukture, financiranih z javnimi sredstvi Rado Likar je na današnji novinarski konferenci predstavil poročilo o poteku in ugotovitvah preiskave. Po njegovih besedah je preiskovalna komisija pri svojem delu pridobila in obravnavala dva verjetno najbolj pomembna dokumenta, ki na generalni ravni dokazujeta vse nepravilnosti v okviru izgradnje avtocest ter pri tem ugotovila konkretne odgovornosti posameznih nosilcev javnih pooblastil.
“Poleg splošnega dela, poročilo zajema dve področji, ki jih je preiskovalna komisija v tem času uspela raziskati, in sicer kartelna dogovarjanja med izvajalci gradbenih del na avtocestnem križu v Republiki Sloveniji ter dogovore o delitvi gradbenih del na predorih Trojane in Šentvid. Komisija se je seznanila tudi s problematiko umestitve v prostor hitre ceste Hajdina-Ormož, ” je pojasnil predsednik komisije.
Rado Likar je dejal, da so “temeljna značilnost izgradnje slovenskega avtocestnega križa kartelni dogovori v postopkih kandidiranja na javnih razpisih za posamezna dela, po pridobitvi poslov pa so se pogodbene vrednosti z aneksi zviševali, in sicer na dva načina, preko t.i. spremenjenih okoliščin gradnje, ali s povečanjem količin.”
Po besedah predsednika komisije je preiskovalna komisija pred začetkom izvajanja dokaznega postopka s pričami imela daljše uvajalno obdobje, in sicer iz razloga zbiranja in preučevanja dokaznega gradiva. Komisija je v tem času pridobila indice o obstoju kartelnega sporazuma med izvajalci gradbenih del na avtocestnem križu Republike Slovenije, poimenovan tudi Zemonski sporazum in z dokaznimi postopki pridobivala dokumentacijo, ki bi obstoj ali vsebino takega sporazuma dokazovala. Likar je ob tem tudi spomnil, da se je Zemonski sporazum med potekom parlamentarne preiskave pojavil v javnosti, nekoliko kasneje pa še zabeležka s sestanka o delitvi del za predora Šentvid in Trojane. “Zemonski sporazum je pomemben iz stališča razumevanja razmerij med izvajalci gradbenih del, zabeležka sestanka glede delitve posla za predor Šentvid in Trojane pa pojasnjuje odnos nosilcev javnih pooblastil do glavnega izvajalca gradbenih del na avtocestnem programu, to je SCT d.d. ter razmerja oziroma odgovornosti med nosilci javnih funkcij do izvajalcev avtocestnega programa, ” je dejal Likar. Pojasnil je še, da je komisija glede Zemonskega sporazuma ugotovila politično odgovornost bivšega nosilca javnih pooblastil mag. Janeza Božiča kot predsednika uprave DARS in kot ministra za promet v vladi Republike Slovenije. “V funkciji predsednika uprave DARS je namreč s spremnim dopisom prejel Zemonski sporazum. Kot predsednik uprave DARS bi moral glede na očitno kartelno vsebino sporazuma ukrepati in obvestiti pristojne institucije, vendar tega ni storil,” je pojasnil Likar.
Po njegovih besedah zapisnik sestanka o predorih Šentvid in Trojane dokazuje odgovornost nosilcev javnih funkcij pri predhodnih dogovorih s ponudniki. “Na sestanku so bili prisotni naslednji nosilci javnih pooblastil: Jože Brodnik, nekdanji predsednik uprave DARS d.d., mag. Janez Božič, nekdanji predsednik uprave DARS d.d., nekdanji vodja največje poslanske skupine LDS Anderlič Anton in nekdanji generalni sekretar vlade pod vodstvom LDS, Mirko Bandelj,” je dejal in ob tem dodal, da se vsebina zapisnika sestanka o predorih Šentvid in Trojane nanaša na politično motiviran izbor izvajalca del, izločitev zakonitega postopka ali pogajanj in na politično motiviran podpis pogodb. “Z zapisnikom sestanka o predorih Šentvid in Trojane so dokazane povezave v verigi naročnik, izvajalec, nosilec javnih pooblastil. Prav tako pa zapisnik dokazuje vplivanje izvajalca SCT d.d. preko nosilcev javnih pooblastil in naročnika DARS d.d. na višino pridobljenih del konkurenčni družbi SCT d.d. Obenem zapisnik dokazuje favoriziranje posameznega ponudnika, onemogočanje konkurence in politično dogovorjene posle,” je dejal Likar. Predsednik preiskovalne komisije je še pojasnil, da so po mnenju preiskovalne komisije udeleženci sestanka kršili določila Evropske investicijske banke, ki določajo da informacije, ki zadevajo pregled, pojasnjevanje, vrednotenje in primerjavo ponudb ne bodo razkrite ponudnikom ali drugim osebam, ki jih ta proces ne zadeva pred obvestilom o oddaji javnega naročila.
Likar je pojasnil, da je glede problematike umestitve v prostor hitre ceste Hajdina-Ormož, preiskovalna komisija ugotovila, da so odgovorni na Ministrstvu za okolje in na Ministrstvu za promet samovoljno znižali rang ceste iz hitre ceste v glavno cesto s podzakonskim aktom, s čimer se je spremenila vsebina Nacionalnega programa izgradnje avtocestnega omrežja RS, ki ga je sprejel Državni zbor.
Predsednik preiskovalne komisije je še dejal, da “zaradi kartelnega sporazuma proračunski viri za izgradnjo avtocestnega križa niso bili črpani racionalno. Najmanj od leta 1998 dalje je med izvajalci del Nacionalnega programa izgradnje avtocest Republike Slovenije obstajal kartelni sporazum pod prevladujočo vlogo družbe SCT d.d.”
Po besedah predsednika preiskovalne komisije so v poročilu predlagali dva sklepa, in sicer, da se zaključno poročilo preiskovalne komisije pošlje Vrhovnemu državnemu tožilstvu, Računskemu sodišču in Komisiji za preprečevanje korupcije s predlogom, da iz vsebine in ugotovitev preiskovalne komisije preveri morebitna kazniva dejanja ter sume oškodovanja premoženja države zaradi nezakonitih postopkov oddaje javni naročil izvajalcem izgradnje avtocestnega programa Republike Slovenije. Prav tako je komisija predlagala sklep, da Državni zbor Republike Slovenije predlaga Vladi Republike Slovenije, da zagotovi delovanje neodvisnih in strokovnih organov na področju zagotavljanja varstva konkurence.
Likar je še pojasnil, da komisija svojega dela ni mogla končati v celoti, saj se bo mandat Državnega zbora zaključil z razpustom parlamenta, napovedanega za 21. oktober 2011.
V priponki se nahaja celotno poročilo o poteku in ugotovitvah preiskovalne komisije.
“Poleg splošnega dela, poročilo zajema dve področji, ki jih je preiskovalna komisija v tem času uspela raziskati, in sicer kartelna dogovarjanja med izvajalci gradbenih del na avtocestnem križu v Republiki Sloveniji ter dogovore o delitvi gradbenih del na predorih Trojane in Šentvid. Komisija se je seznanila tudi s problematiko umestitve v prostor hitre ceste Hajdina-Ormož, ” je pojasnil predsednik komisije.
Rado Likar je dejal, da so “temeljna značilnost izgradnje slovenskega avtocestnega križa kartelni dogovori v postopkih kandidiranja na javnih razpisih za posamezna dela, po pridobitvi poslov pa so se pogodbene vrednosti z aneksi zviševali, in sicer na dva načina, preko t.i. spremenjenih okoliščin gradnje, ali s povečanjem količin.”
Po besedah predsednika komisije je preiskovalna komisija pred začetkom izvajanja dokaznega postopka s pričami imela daljše uvajalno obdobje, in sicer iz razloga zbiranja in preučevanja dokaznega gradiva. Komisija je v tem času pridobila indice o obstoju kartelnega sporazuma med izvajalci gradbenih del na avtocestnem križu Republike Slovenije, poimenovan tudi Zemonski sporazum in z dokaznimi postopki pridobivala dokumentacijo, ki bi obstoj ali vsebino takega sporazuma dokazovala. Likar je ob tem tudi spomnil, da se je Zemonski sporazum med potekom parlamentarne preiskave pojavil v javnosti, nekoliko kasneje pa še zabeležka s sestanka o delitvi del za predora Šentvid in Trojane. “Zemonski sporazum je pomemben iz stališča razumevanja razmerij med izvajalci gradbenih del, zabeležka sestanka glede delitve posla za predor Šentvid in Trojane pa pojasnjuje odnos nosilcev javnih pooblastil do glavnega izvajalca gradbenih del na avtocestnem programu, to je SCT d.d. ter razmerja oziroma odgovornosti med nosilci javnih funkcij do izvajalcev avtocestnega programa, ” je dejal Likar. Pojasnil je še, da je komisija glede Zemonskega sporazuma ugotovila politično odgovornost bivšega nosilca javnih pooblastil mag. Janeza Božiča kot predsednika uprave DARS in kot ministra za promet v vladi Republike Slovenije. “V funkciji predsednika uprave DARS je namreč s spremnim dopisom prejel Zemonski sporazum. Kot predsednik uprave DARS bi moral glede na očitno kartelno vsebino sporazuma ukrepati in obvestiti pristojne institucije, vendar tega ni storil,” je pojasnil Likar.
Po njegovih besedah zapisnik sestanka o predorih Šentvid in Trojane dokazuje odgovornost nosilcev javnih funkcij pri predhodnih dogovorih s ponudniki. “Na sestanku so bili prisotni naslednji nosilci javnih pooblastil: Jože Brodnik, nekdanji predsednik uprave DARS d.d., mag. Janez Božič, nekdanji predsednik uprave DARS d.d., nekdanji vodja največje poslanske skupine LDS Anderlič Anton in nekdanji generalni sekretar vlade pod vodstvom LDS, Mirko Bandelj,” je dejal in ob tem dodal, da se vsebina zapisnika sestanka o predorih Šentvid in Trojane nanaša na politično motiviran izbor izvajalca del, izločitev zakonitega postopka ali pogajanj in na politično motiviran podpis pogodb. “Z zapisnikom sestanka o predorih Šentvid in Trojane so dokazane povezave v verigi naročnik, izvajalec, nosilec javnih pooblastil. Prav tako pa zapisnik dokazuje vplivanje izvajalca SCT d.d. preko nosilcev javnih pooblastil in naročnika DARS d.d. na višino pridobljenih del konkurenčni družbi SCT d.d. Obenem zapisnik dokazuje favoriziranje posameznega ponudnika, onemogočanje konkurence in politično dogovorjene posle,” je dejal Likar. Predsednik preiskovalne komisije je še pojasnil, da so po mnenju preiskovalne komisije udeleženci sestanka kršili določila Evropske investicijske banke, ki določajo da informacije, ki zadevajo pregled, pojasnjevanje, vrednotenje in primerjavo ponudb ne bodo razkrite ponudnikom ali drugim osebam, ki jih ta proces ne zadeva pred obvestilom o oddaji javnega naročila.
Likar je pojasnil, da je glede problematike umestitve v prostor hitre ceste Hajdina-Ormož, preiskovalna komisija ugotovila, da so odgovorni na Ministrstvu za okolje in na Ministrstvu za promet samovoljno znižali rang ceste iz hitre ceste v glavno cesto s podzakonskim aktom, s čimer se je spremenila vsebina Nacionalnega programa izgradnje avtocestnega omrežja RS, ki ga je sprejel Državni zbor.
Predsednik preiskovalne komisije je še dejal, da “zaradi kartelnega sporazuma proračunski viri za izgradnjo avtocestnega križa niso bili črpani racionalno. Najmanj od leta 1998 dalje je med izvajalci del Nacionalnega programa izgradnje avtocest Republike Slovenije obstajal kartelni sporazum pod prevladujočo vlogo družbe SCT d.d.”
Po besedah predsednika preiskovalne komisije so v poročilu predlagali dva sklepa, in sicer, da se zaključno poročilo preiskovalne komisije pošlje Vrhovnemu državnemu tožilstvu, Računskemu sodišču in Komisiji za preprečevanje korupcije s predlogom, da iz vsebine in ugotovitev preiskovalne komisije preveri morebitna kazniva dejanja ter sume oškodovanja premoženja države zaradi nezakonitih postopkov oddaje javni naročil izvajalcem izgradnje avtocestnega programa Republike Slovenije. Prav tako je komisija predlagala sklep, da Državni zbor Republike Slovenije predlaga Vladi Republike Slovenije, da zagotovi delovanje neodvisnih in strokovnih organov na področju zagotavljanja varstva konkurence.
Likar je še pojasnil, da komisija svojega dela ni mogla končati v celoti, saj se bo mandat Državnega zbora zaključil z razpustom parlamenta, napovedanega za 21. oktober 2011.
V priponki se nahaja celotno poročilo o poteku in ugotovitvah preiskovalne komisije.