Nepravičen način financiranja sistema ravnanja z odpadno embalažo

V slovenski sistem ravnanja z odpadno embalažo vgrajena sistemska napaka . Poslanec SDS Ivan Gril je vložil pisno poslansko vprašanje v zvezi z odpadno embalažo, ki ga je naslovil na ministra za okolje in prostor. dr. Roka Žarnića.V nadaljevanju objavljamo celotno pisno poslansko vprašanje Ivana Grila.Kot sem bil seznanjen, je šestindvajset slovenskih podjetij, predvsem proizvajalcev in uvoznikov polizdelkov, surovin in izdelkov za gradbeništvo ter druge storitvene dejavnosti, na Državni zbor, Ministrstvo za okolje in prostor ter na Gospodarsko zbornico Slovenije naslovilo dopis, v katerem opozarjajo, da je način financiranja sistema ravnanja z odpadno embalažo, ki nastaja v gospodinjstvih nepravičen do podjetjj, ki dajejo na trg pretežno ali izključno odpadno embalažo, ki nastaja v gospodarstvu. Nepravičen je zato, ker kot osnovo za določitev obveznosti kritja deležev količin družbam za ravnanje z odpadno embalažo in s tem stroškov prevzemanja in ravnanja z embalažo, ki nastaja v gospodinjstvih in ustanovah (odpadna embalaža, ki je komunalni odpadek), upošteva vso embalažo, ki jo posamezna podjetja kot zavezanci za ravnanje z odpadno embalažo, skladno z Uredbo o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (Ur.l. RS 84/2006, s spremembami in dopolnitvami) dajejo na trg.Ministrstvo za okolje in prostor na ta način preko nepravilne določitve deležev družbam za ravnanje z odpadno embalažo, ki se nanaša na prevzemanje embalaže pri komunalnih podjetjih, nalaga podjetjem, ki dajejo na trg pretežno ali izključno odpadno embalažo, ki nastaja v gospodarstvu (odpadna embalaža, ki ni komunalni odpadek), kritje tudi tistih stroškov za ravnanje z odpadno embalažo, ki jo dajejo na trg zavezanci, ki so pretežno proizvajalci in uvozniki izdelkov široke potrošnje in ki nastaja kot odpadek v gospodinjstvih.Poleg tega Ministrstvo za okolje in prostor ne upošteva dejstva, da vse družbe za ravnanje z odpadno embalažo nimajo enake strukture zavezancev in je naveden način določanja deležev prevzemanja odpadne embalaže, ki nastaja v gospodinjstvih nezakonit. S tem Ministrstvo za okolje in prostor neposredno posega v pravico do enakopravnosti družb za ravnanje z odpadno embalažo, ki si na trgu konkurirajo, in to kljub temu, da je način določanja deležev za vse družbe enak.  Tak način delitve stroškov je tudi v nasprotju z načelom »povzročitelj plača«, ki je temelj EU Direktive o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (94/62/EC) in po kateri mora vsako podjetje plačati tiste stroške ravnanja z odpadno embalažo, ki jih ta povzroča. Družbe za ravnanje z odpadno embalažo bi morale tako jasno ločiti med stroški (embalažninami) za ravnanje z embalažo, ki nastaja v gospodinjstvih in ustanovah in embalažninami za ravnanje z embalažo, ki nastaja v gospodarstvu. Kakršnikoli poskusi pavšaliziranja stroškov, ki jih mora prevzemati gospodarstvo in prelivanje sredstev ni ustrezno. Prizadeta podjetja upravičeno navajajo, da Ministrstvo za okolje in prostor tako direktno vpliva na njihov konkurenčni položaj na trgu.Zaradi vsega navedenega so tudi mnenja, da je s tem v slovenskem sistemu ravnanja z odpadno embalažo vgrajena sistemska napaka, ki je ugodna za proizvajalce in uvoznike izdelkov široke potrošnje in neugodna za proizvajalce in uvoznike polizdelkov, surovin in izdelkov za gradbeništvo ter druge storitvene dejavnosti.  Podjetja, ki dajejo na trg pretežno ali izključno odpadno embalažo, ki nastaja v gospodarstvu, od Ministrstva za okolje in prostor po moje upravičeno zahtevajo, da se stroške zbiranja in predelave embalaže, ki nastaja v gospodinjstvih in ustanovah, dodeli izključno podjetjem, ki takšno embalažo dajejo na trg.Pri tem prizadeta podjetja predlagajo, da naj se Ministrstvo za okolje in prostor zgleduje po rešitvah in praksi, ki so jih v tej zvezi vzpostavile druge države EU in še posebej v tistih državah, ki imajo najbolj učinkovit sistem ravnanja z odpadki, ki nastajajo v gospodinjstvih. Tak primer je nedvomno lahko Nemčija ali Avstrija, kjer zberejo ter snovno in energetsko predelajo vso embalažo, ki nastaja v gospodinjstvih. V teh dveh državah imajo vzpostavljen sistem ločevanja embalaže, in sicer  glede na to kje ta nastaja (v gospodinjstvih oz. v gospodarstvu) ter tudi na podlagi strokovnih ocen po posameznih branžah (vrsta izdelka oz. embalaže). Argumentacija ministrstva, da ob dajanju embalaže v promet ni mogoče določiti kje embalaža nastaja kot odpadek, žal ne zdrži.
Podpisana podjetja zahtevajo, da je potrebno vzpostaviti takšen sistem financiranja zbiranja in predelave odpadne embalaže, da bodo snovni in finančni tokovi v zvezi z zbiranjem in predelavo odpadne embalaže, ki nastaja v gospodinjstvih kot komunalni odpadek, ločeni od snovnih in finančnih tokov ravnanja z embalažo, ki nastaja v gospodarstvu in ni komunalni odpadek.Ločitev sistema ravnanja z odpadno embalažo, ki nastaja v gospodarstvu od sistema ravnanja z embalažo, ki nastaja v gospodinjstvih in ustanovah, bo tudi preprečila, da bi se okoljski cilji v zvezi z ravnanjem z odpadno embalažo, kot jih določa Direktiva o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo, dosegali zgolj zaradi učinkovitega ravnanja z odpadki, ki ga je vzpostavilo gospodarstvo. Sistem ravnanja z komunalnimi odpadki, kjer embalaža predstavlja pomemben del, pa je neučinkovit, na kar je opozorilo že tudi Računsko sodišče.
Menim, da je poziv podpisanih podjetij utemeljen in da se Ministrstvo za okolje in prostor ne zaveda finančnih posledic sistemske napake, ki pomenijo neupravičene stroške za podjetja, ki dajejo na trg pretežno ali izključno odpadno embalažo, ki nastaja v gospodarstvu. Neupravičen stroški za ta podjetja pa bodo še višji, v kolikor bo MOP uvedlo sistem polne odgovornosti. To v praksi pomeni, da bo potrebno preko embalažnin financirati tudi zbiranje na nivoju gospodinjstev.Ministrstvo za okolje in prostor ter  Gospodarska zbornica do sedaj še nista izvedla dovolj argumentirane razprave z gospodarstvom, še posebej s podjetji, ki dajejo na trg pretežno ali izključno odpadno embalažo, ki nastaja v gospodarstvu. Očitno so ponovno prevladali interesi podjetij, ki so proizvajalci in uvozniki izdelkov široke potrošnje.

Glede na opisano problematiko vas spoštovani g.minister prosim za naslednja pojasnila:1. Kdaj in na kakšen način bo v Sloveniji vzpostavljen takšen sistem zbiranja in predelave odpadne embalaže, da bodo snovni in finančni tokovi v zvezi z zbiranjem in predelavo odpadne embalaže, ki nastaja v gospodinjstvih in je komunalni odpadek, ločeni od snovnih in finančnih tokov ravnanja z embalažo, ki nastaja v gospodarstvu in ni komunalni odpadek, tako da bodo stroške zbiranja in predelave embalaže, ki nastaja v gospodinjstvih in ustanovah, pokrivala izključno tista podjetja, ki takšno embalažo dajejo na trg?2. Kdaj bo Ministrstvo za okolje in prostor preprečilo netransparentno določanje embalažnin in bo vsem družbam za ravnanje z odpadno embalažo postavilo takšne okvire in pravila pri določanju višin embalažnin, da bo jasno razvidna razlika med ceno oziroma stroškom ravnanja z embalažo, ki nastaja v gospodinjstvih in ceno oziroma stroškom ravnanja z embalažo, ki nastaja v gospodarstvu?