Iskanje

Pridruži se

Neodgovorno in očitno protiustavno igračkanje MNZ z odločbami in odškodninami za t. i. "izbrisane"

V nadaljevanju objavljamo pisno poslansko vprašanje, ki ga je poslanec SDS mag. Branko Grims danes zastavil notranji ministrici ge. Katarini Kresal.

Datum: 12. december 2008

Dr. Pavel Gantar,
predsednik

Zadeva: Pisno poslansko vprašanje

V skladu z 240. in 248. členom Poslovnika Državnega zbora vam posredujem pisno poslansko vprašanje v zvezi s pripravami MNZ na reševanje vprašanja t.i. “izbrisanih”, ki ga naslavljam na ministrico za notranje zadeve ga. Katarino Kresal.

S spoštovanjem!

   mag. Branko Grims
   poslanec

V prilogi:
– pisno poslansko vprašanje
– mnenje najuglednejših strokovnjakov s področja ustavnega prava z dne 6.10.2003 (mnenje najdete TUKAJ). PISNA POSLANSKA VPRAŠANJA V ZVEZI  S PRIPRAVAMI MNZ NA REŠEVANJE VPRAŠANJA T.I. “IZBRISANIH”

1. Na kakšni ustavno pravni in zakonski osnovi je Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije, v njegovem imenu državni sekretar g. Goran Klemenčič, opredelilo neposredno uresničevanje ustavnega načela oblasti ljudstva na referendumu kot “pravni spor”?

2. Ali glede na izjave državnega sekretarja na MNZ g. Gorana Klemenčiča Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije sploh priznava referendumski izid zakonodajnega referenduma, na katerem je več kot 94,6 % ljudi glasovalo proti lahkomiselni izdaji odločb t. i. “izbrisanim” na način, ki ga sedaj ponovno uveljavlja MNZ pod sedanjim vodstvom, kot dokončno odločitev ljudstva, ki ima po ustavi edino oblast?

3. Zakaj Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije z napovedanim načinom izdaje odločb t. i. “izbrisanim” očitno ignorira mnenje vrste najbolj uglednih strokovnjakov s področja ustavnega prava (prof. dr. Rajko Pirnat, prof dr. France Bučar, prof dr. Gorazd Trpin, prof. dr. Albin Igličar, doc. dr. Miro Cerar, prof dr. Tone Jerovšek, prof dr. Mitja Žagar, prof dr. Igor Kaučič, prof dr. Franci Grad), ki so že leta 2003 med drugim opozorili, da je ustavno pravno sporno izdajanje odločb na osnovi neposrednega temelja odločbe ustavnega sodišča in torej brez sprejetja ustreznega zakona, saj tako ravnanje MNZ “ni skladno z načelom delitve oblasti iz 3. člena ustave”.

4. Ali bo Ministrstvo za notranje zadeve vsaj pri nadaljnjih pripravah na ureditev vprašanja t. i. “izbrisanih” upoštevalo opozorila najuglednejših strokovnjakov s področja ustavnega prava iz leta 2003, ki so opozorili tudi na pravno ničnost izdaje odločb brez zakonite podlage, ter izid referenduma, na katerem je leta 2004 več kot 94,6 % volivcev zavrnilo takšen način urejanja tega vprašanja, kot izhaja iz napovedi g. Gorana Klemenčiča ter kako bo uredilo to vprašanje?

5. Ali bo Ministrstvo za notranje zadeve tudi pri nadaljnjih pripravah na ureditev vprašanja t. i. “izbrisanih” še naprej povsem zanemarjalo vidik odškodnin t. i. “izbrisanim”, saj je državni sekretar g. Goran Klemenčič zatrdil, da se s tem vprašanjem “sploh ne ukvarjajo”? Ali se MNZ sploh zaveda lahkomiselnosti dosedanjega pristopa, ko se je to vprašanje očitno povsem zanemarjalo, in ali je takšno ravnanje odgovorno do davkoplačevalcev?

Obrazložitev:
Že dan po objavi škandaloznih napovedi predsednika odbora za zunanjo politiko g. Iva Vajgla v Beogradu o izdaji odločb in izplačilu odškodnin t. i. “izbrisanim”, se je izkazalo, da so očitno utemeljene in odraz politike sedanje vlade. Državni sekretar MNZ g. Goran Klemenčič je namreč uradno potrdil, da vprašanje t. i. »izbrisanih« na ministrstvu že rešujejo in da se bodo držali odločbe ustavnega sodišča »kot pijan plota«. Da je početje sedanje vlade skrajno problematično in gre za očitno izgravanje demokratičnih principov in temeljnih vrednot državnosti, niti ni prikrival, saj je v isti sapi napovedal takšno ravnanje, da »zoper to rešitev ne bo mogočih kakšnih pravnih sporov, kot je na primer referendum«. Neposredno odločanje edinega nosilca oblasti v demokraciji in s tem neposredno uresničevanje temeljnega ustavnega načela oblasti ljudstva je torej po definiciji sedanje vlade »pravni spor«, zaplet, ki se mu je nujno izogniti…! Ob tako nedemokratični logiki oblasti SD – LDS – Zares in DeSUS dejstvo, da je g. Ivo Vajgl kar v Beogradu (prav tam, kjer so nekoč izdali ukaz o napadu na Slovenijo!) napovedal izdajo odločb in izplačilo odškodnin t. i. »izbrisanim«, res ne preseneča več, a je zato še toliko bolj nesprejemljivo.

Iz dosedanjega ravnanja MNZ pod novim vodstvom izhaja bodisi popolno nepoznavanje ali pa načrtna ignoranca opozoril vrste najbolj uglednih slovenskih strokovnjakov s področja ustavnega prava, med katerimi je tudi dr. France Bučar, ki so že leta 2003 podpisali posebno opozorilo, v katerem so strokovno utemeljili dejstvo, da je izdajanje odločb t. i. »izbrisanim« kar počez, brez predhodno sprejetega ustreznega zakona, ustavno pravno izjemno sporno. To pomeni, da je g. Ivo Vajgl v Beogradu napovedal, vlada SD – LDS – Zares in DeSUS pa v Sloveniji očitno že uresničuje ustavno pravno sporno ravnanje, ki ima lahko zaradi izjemno visokih odškodninskih zahtevkov t. i. »izbrisanih« lahko tudi pogubne posledice za slovensko zdravstvo, šolstvo, znanost in kvaliteto življenja v najširšem pomenu besede…!

Edini merljivi cilj, ki mu je koalicija SD, LDS, Zares, DeSUS že v koalicijski pogodbi določila tudi rok ter način njegove uresničitve, je takojšnja izdaja odločb tako imenovanim “izbrisanim”. Predlagatelji ponovno opozarjamo na zlorabo pojma “izbrisani” (angleško: “erased”), ki se je v mednarodni politologiji razvil v zvezi z Baltskimi državami, kjer je bilo po razpadu Sovjetske zveze deset tisočem Rusov dejansko odvzeto državljanstvo. Ravnanje države Slovenije ob njeni osamosvojitvi je bilo povsem nasprotno, saj je vsem prebivalcem ponudila državljanstvo in jih tudi javno pozvala k ureditvi svojega statusa. Uporaba pojma “izbrisani” za tiste, ki si statusa niso uredili, kljub temu, da jim je bila ta možnost izrecno ponujena brez vsakih omejitev, je torej očitno neznanstvena in grobo zavajajoča. Ker je šlo le za prenos iz registra oseb s stalnim prebivališčem v register tujcev brez stalnega prebivališča, bi bil mnogo ustreznejši izraz “prenešeni”.

V mandatu 2004 – 2008 smo si v SDS in prejšnji vladi prizadevali za razrešitev vprašanja t. i. “izbrisanih” s sprejetjem ustavnega zakona, ki bi omogočal konkretno preučitev vsakega posamičnega primera posebej. To je ključnega pomena zato, ker gre za heterogeno skupino ljudi, obravnava te problematike pa je izjemno občutljiva, saj se po eni strani dotika različnih človeških usod in konkretnih ravnanj teh ljudi ob osamosvojitvi Slovenije, po drugi strani pa temeljnih vrednot slovenske osamosvojitve in torej samih temeljev naše državnosti. Sprejetje ustavnega zakona je nujno zato, ker samo tak pristop onemogoča morebitne naknadne zaplete, zlasti glede izključitve oseb, ki so pod znakom rdeče zvezde kot zadnji okupator na naših tleh napadle samostojno državo Slovenijo, ter glede omejitve oziroma izključitve odškodnin. Opozarjamo, da je že v tem trenutku med odškodninskimi zahtevki tako imenovanih “izbrisanih” tudi izjemno visok odškodninski zahtevek osebe, za katero je mogoče dokazati, da je bila na čelu tankovske kolone nekdanje JLA, ki je med prodorom proti enemu od severnih mejnih prehodov streljala tudi na civiliste, cerkev in stanovanjske hiše. V demokratični državi je nesprejemljivo, da bi takšni špekulanti za svoje početje prejeli kakršno koli odškodnino!

Samo s posamično obravnavo vsakega primera posebej bi se lahko preverilo, kakšno je bilo konkretno ravnanje posameznika v času slovenske osamosvojitve in ali mu je bila torej morebiti dejansko storjena krivica, ter jo skladno z možnostmi tudi popraviti. Mnenje večine pravnih strokovnjakov je, da je takšna individualna obravnava pravno dopustna. Tudi nekdanja predsednica ustavnega sodišča dr. Dragica Wedam-Lukić je na svoji zadnji tiskovni konferenci potrdila, da ustavna odločba “ne izključuje možnosti individualne obravnave vsakega primera posebej, če se za to vzpostavi ustrezna pravna podlaga”. Ustrezna pravna podlaga glede na nedorečenost odločbe ustavnega sodišča pa je lahko le ustavni zakon, zato  sta ureditev tega vprašanja z ustavnim zakonom poleg številnih strokovnjakov s področja ustavnega prava in človekovih pravic izrecno podprla tudi nekdanji predsednik LDS, vlade in RS dr. Janez Drnovšek ter nekdanji predsednik državnega zbora in SD ter sedanji predsednik vlade g. Borut Pahor.

S sprejetim ustavnim zakonom bi namreč tudi preprečili možnost izplačevanja drastičnih odškodnin, ki preti, če se v paketu realizira odločba ustavnega sodišča, ki jo zagovarjajo poslanci in stranke trenutne koalicije. Navadni zakon ali izdaja odločb le na podlagi ustavne odločbe (kar je tudi ustavno pravno sporno!) namreč ne daje nobenega zagotovila, da se čez nekaj let ob morebitni podobni sestavi ustavnega sodišča ne ponovi zgodba ustavne odločbe o tako imenovanih “izbrisanih”, s katero je bilo neko zakonsko določilo in dejanje kot neustavno opredeljeno kar za celo desetletje nazaj…

Glede povsem zavajajočih napovedi iz vrst koalicijskih strank SD, LDS, Zares in DeSUS, da naj bi že sodišča “izločila tiste, ki so bili agresorji na samostojno Slovenijo” , opozarjamo na skrajno spornost sodne prakse, ki je v precedenčnem primeru sodišča v Celju v pravnomočni oprostilni sodbi glede oficirjev nekdanje JLA, obtoženih ugrabitve in pretepanja državljanov Slovenije v času vojne za samostojnost Slovenije, zapisalo, da “JLA do oktobra 1991 ni bila Sloveniji sovražna vojska”. Takšen sramotni precedens seveda vnaprej izključuje vsako možnost, da bi zgolj s sodno prakso pravično uredili zadeve, vezane na čas slovenske osamosvojitve.  

Zaradi izjemno hudih posledic, ki jih ima lahko kakršno koli lahkomiselno ravnanje v zvezi s tako občutljivo problematiko, povezano z vprašanjem temeljnih vrednost slovenske osamosvojitve in izjemno visokimi zahtevki za odškodnine t. i.  “izbrisanih”, vas v imenu vseh, ki smo si iskreno prizadevali za osamosvojitev Slovenije, prosim za odgovor v najkrajšem možnem roku.

Obvestilo o rabi piškotkov

To spletno mesto uporablja piškotke s katerimi zagotovimo najboljšo možno uporabniško izkušnjo in piškotke s katerimi merimo obiskanost spletnega mesta. Podatki o piškotkih so shranjeni v vašem brskalniku in opravljajo funkcije, kot so pomnjenje izbire jezika spletnega mesta ali merjenje časa obiska določene spletne strani.