Nekonsistentnost koalicije glede novele zakona o SDH

V SDS bomo ostro nasprotovali vsaki odločitvi, vsakemu koraku, ki bi pomenil odmik od  učinkovitejšega, odgovornejšega, transparentnejšega upravljanja državnega premoženja. Poslanke in poslanci na današnji redni seji obravnavajo novelo zakona o Slovenskem državnem holdingu, ki ga je v obravnavo predložila vlada po nujnem postopku.

Poslanec SDS mag. Marko Pogačnik je ob predstavitvi stališča poslanske skupine SDS poudaril, da je omenjena novela problematična predvsem z dveh vidikov. “Prvi vidik je to, da se pojavlja velika nekonsistentnost med sedanjim predlogom koalicije in pa med tistim, kar so zagovarjali, ko so bili v opoziciji. Dva, tri mesece nazaj je Poslanska skupina Pozitivne Slovenije vložila podpise za zahtevek referenduma o slovenskem državnem holdingu, po dogovoru med sedanjo premierko Alenko Bratušek in tedanjim ministrom gospodom Šušteršičem, je prišlo do nekega dogovora in šestih pogojev za umik referendumskih podpisov. Od sedanje koalicije bi pričakovali, da nadaljuje z enakimi merili kot so nastopali pred časom, ko so bili v opoziciji, vendar od teh šestih točk je v novelo Zakona o Slovenskem državnem holdingu vključena zgolj ena,” je dejal.

Poslanec je tudi opozoril, da obstoječi Zakon o Slovenskem državnem holdingu prinaša veliko dodano vrednost, predvsem za pokojninsko blagajno, za njeno stabilnost in za uravnoteženost. “Zato po eni strani ne razumem koalicijske stranke DeSUS, ki bi se morala zavedati in predvsem delati v korist upokojencev, ko tako radi to poudarjajo in z odlašanjem dejanskega zaživetja Slovenskega državnega holdinga, se dela tudi škoda vsem upokojencem in pa tudi nadaljnjim generacijam.” Mag. Pogačnik je še dejal, da bo Slovenska demokratska stranka vedno podprla vsak predlog, dopolnitev, vsako novelo zakona, ki bo zagotavljal učinkovitejše, odgovornejše, transparentnejše in gospodarnejše upravljanje državnega premoženja. “Ostro pa bomo nasprotovali vsaki odločitvi, vsakemu koraku, ki bi se od učinkovitejšega, odgovornejšega, transparentnejšega upravljanja državnega premoženja odmaknil,” je še dejal.

Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko je v razpravi uvodoma poudaril, da v razpravni  dvorani hudo pogreša predsednika Državnega zbora gospoda Vebra, da bi razložil kako gleda na to krajo stoletja zdaj, ko je koalicijski poslanec, ko je predsednik Državnega zbora. “Takrat, ko smo mi pripravljali ta zakon, je bilo to najhujše zlo države, ne da bi kakorkoli pojasnil zakaj, ampak je to bilo. Takrat smo bili okarakterizirani da želimo, dobesedno skoraj, ukrasti 10 ali ne vem koliko milijard premoženja. Zdaj, ko sprejemamo to novelo zakona, bi rad pojasnilo predsednika Državnega zbora, kako zdaj gleda na točno isto zadevo v funkciji koalicijskega poslanca in predsednika Državnega zbora, zdaj ko se mu je status zamenjal.”

Vodja poslanske skupine Tanko je še opozoril, da je Veber kot opozicijski poslanec govoril o veleizdaji. “Zdaj bi prosil, da gospod kolega poslanec našteje imena veleizdajalcev. To je pravzaprav elementarno, kar lahko od njega zahtevamo. Zdaj smo v fazi, ko ste ta zakon na tak ali drugačen način dopolnili, po moje nepopolno, v nekaterih delih ste ga izrazito poslabšali in zdaj bi bilo dobro da slišimo, kdo so tisti veleizdajalci, ki bodo zdaj upravljali, odločali in tako naprej s tem državnim premoženjem, ki ga je za 8, 10, 12 milijard, pač odvisno od otvoritvene bilance in cenitev.”

Jože Tanko je spomnil tudi na to, da je premierka Alenka Bratušek, ko je bila še poslanka dejala, da je sestava nadzornega sveta absolutno tako pomembna, da od tega ne mislijo in ne bodo odstopili. “Zdaj je gospa Alenka Bratušek predsednica vlade, ni več opozicijska poslanka, predlagala je novelo zakona, kot predsednica vlade, kot prvi človek koalicije v izvršni veji oblasti in te tako ekskluzivne zahteve, ki jo je takrat povedala, in še večkrat ponovila in do decembra zapisala v zahteve glede umika podpisov pod zahtevo za referendum za Slovenski državni holding, tega v tem zakonu ni,” je opozoril vodja poslanske skupine SDS in se vprašal, kaj se je v tem času tako radikalnega spremenilo, da to ni več absolutno prednostno in absolutno tako pomembno, da se od tega ne da odstopiti. “Ne dobimo odgovora na te nedoslednosti, ne dobimo odgovora ne od enega predstavnika, ki je na vrhu zakonodajne veje oblasti in ni odgovora od predsednice vlade, ki je na vrhu tretje oziroma izvršne veje oblasti. V čem so te spremembe in razlogi za tako diametralna odstopanja na teh področjih?” se je vprašal vodja poslanske skupine SDS.

V nadaljevanju je Tanko opozoril tudi na poslovanje in kadrovanje predhodnikov SDH, pri tem je izpostavil predvsem delovanje SOD in AUKN. “Kakšno je bilo delovanje obeh teh dveh inštitucij nam je najbrž približno znano. V najboljšem letu, ki ga dajo nekateri poslanci, tudi gospod Veber za zgled, torej do 2011, 34 milijonov evrov dividend v državni proračun in 507 milijonov finančnih dokapitalizacij, brez ostalih dokapitalizacij, ki jih je bilo še krepko čez milijardo ali pa skoraj dve. In zdaj se osebe, ki so takrat upravljale z državnim premoženjem v eni ali drugi vlogi na tak ali drugačen način vračajo na vodstvo SOD-a in tudi potem posledično na vodstvo Slovenskega državnega holdinga,” je dejal Tanko. Po njegovih besedah je nerazumljivo in nedopustno, da bodo neko pomembno vlogo v tem sistemu ponovno dobile osebe, ki se niso izkazale pri upravljanju z državnim premoženjem.

Poslanec SDS Jožef Jerovšek je v razpravi dejal, da se tisti, ki so največ govorili o veleizdaji ob sprejemanju zakona o SDH, danes nekam čudno neaktivni.  Po njegovem mnenju se tudi zaradi te neaktivnosti upravičeno sprašujemo, “ali niso govorice o tem, da so svetovalne pogodbe na račun bodočega Slovenskega državnega holdinga že napisane in da so že zmenjeni, koliko denarja dobi kdo pa katera institucija pa katere stranke, za koliko odgovarjajo, resnične.” V nadaljevanju je izpostavil kadrovanje nadzornikov Slovenske odškodninske družbe. “Tam ste se politično razdelili do milimetra natančno. Zdaj ni več problem – tudi za večino medijev ne -politično kadrovanje nadzornikov. Seveda zbrali ste takšne ljudi, ki bodo to razdelitev strogo spoštovali. Povsem jasno je, da sta v tem nadzornem odboru dva človeka, dve osebi iz ljubljanskega magistrata oziroma direktna, podaljšek. In jaz bi želel, da mi poveste danes, za koliko denarja ste se zmenili s temi donacijskimi in svetovalnimi pogodbami, da odleti takoj ko pride do SDH, kajti gospod Janković je za donacije bil izjemen mojster. Izjemen. Vsak je moral, ki je hotel kaj delati z državnim denarjem v okviru Ljubljane, je moral dati donacijo. Zdaj ste to uzakonili,” je še dejal Jerovšek.
 
Poslanec SDS Ljubo Žnidar pa je v razpravi spomnil, kaj vse se je dogajalo zadnjih dvajset let z državnim premoženjem: z vsako dokapitalizacijo smo ga ponovno kupili. “Ne vem, koliko državnih firm smo s tem ne enkrat, mogoče tudi nekajkrat kupili. To se pravi, mi kupujemo svojo lastnino. In od tistih, ki danes zagovarjate, da je to državna srebrnina, ki jo je škoda prodati, bi pa res zelo želel finančne argumente,” je dejal. Po njegovem mnenju se je treba čim prej rešiti takšnega državnega premoženja, ki ga znova in znova kupujemo in vlagamo davkoplačevalski denar. V nadaljevanju je še dejal, da ne more razumeti nasprotovanja transparentnosti. S tem se po njegovem mnenju škoduje državi in preglednosti upravljanja državnega premoženja. “Spoštovani kolegi, če to podpirate, potem to ni delo v dobro naše države.”