Nekdanji ustavni sodnik dr. Tone Jerovšek o zadevi Patria: "Po teh formulacijah smo lahko obsojeni vsi"

Inštitut dr. Jožeta Pučnika je v torek, 17. septembra 2013, organiziral šesti Pučnikov večer z naslovom Pravna država, pravo in prav, na katerem sta spregovorila nekdanji ustavni sodnik dr. Tone Jerovšek in Jan Zobec, sodnik ustavnega sodišča. Predsednik Inštituta dr. Jožeta Pučnika mag. Bernard Brščič, ki je večer tudi moderiral, je uvodoma dejal, da imamo v Sloveniji namesto pravosodja »krivosodje«, kjer spremljamo kršitve sojenja v razumnem roku, kjer brstijo dvomi o nepristranskosti in neodvisnosti sodstva in tožilstva. Opozoril je na poplavo pravno napačnih in nezakonitih sodb in na nespoštovanje odločb ustavnega sodišča.To so po njegovi oceni zgolj nekateri simptomi zaskrbljujočega stanja slovenske pravne države. Poudaril je še, da zagotovo imamo materialno neodvisnost sodstva, kar pomeni, da se druge veje oblasti ne vmešavajo v konkretne sodne postopke, »kar sam pogrešam pri sodstvu pa je notranja neodvisnost, vrednotna neodvisnost in predanost ustavnosti.« Ustavni sodnik Jan Zobec je dejal, da na pravno državo gleda skozi prizmo ustavnosti. »Pravna država je inherentni del ustavnosti ali povedano drugače, kjer je konstitucionalizem, tam je tudi pravo,« je menil Zobec. Po njegovi oceni pravna država ni le tehnični pojem, temveč je pomembna vsebina, pri tem pa se je v svoji razpravi skliceval tudi na mnenje evropske komisarke za pravosodje Viviane Reding, ki je dejala, da nihče ni nad pravom, da je pomembna enakost pred zakonom, da je pomembno spoštovanje človekovih pravic, da je pomemben pošten postopek, da je prepovedana zlorabe oblasti in retroaktivnost ter da obstaja potreba po neodvisnem in nepristranskem sodstvu.  Zobec je opozoril na različne primere kriz vladavine prava v posameznih državah EU, kjer mehanizmi nacionalnih ureditev niso zadostni. Povedal je tudi, da ustavno sodišče kot ultimativni varuh ustavnosti marsikdaj ne more delovati tam, kjer bi bilo njegovo delovanje najbolj potrebno. Po njegovih besedah posamezna zadeva tudi težko pride na ustavno sodišče.Po mnenju nekdanjega ustavnega sodnika dr. Toneta Jerovška pa lahko pravna država nastaja v demokratičnem procesu nastanka in izvajanja oblasti. »Država brez preteklosti nima prihodnosti, se pa moramo vprašati, kakšna je bila ta preteklosti, ali se lahko ta preteklost preko sodstva nadaljuje v novo sodstvo?« se je vprašal Jerovšek. Ob tem je spomnil na dogajanje na področju prava na slovenskih tleh po letu 1945. Dejal je, da je, kljub temu, da je sodeloval pri vsebini Temeljne ustavne listine, danes zgrožen nad nekaterimi izhodišči, ki so jih snovalci TUL zapisali v slovenski pravni red. »Prevzeli smo pravni red nekdanje države, ki ni bil demokratičen. Leta 1991 se nismo vrnili k pravnemu izročilu Evrope, ampak h kontinuiteti z nedemokratičnimi principi iz nekdanje jugoslovanske države,« je dejal Jerovšek.  Po njegovih besedah je slovensko sodstvo »nastalo v vrednostnem sistemu 50-letnega pravnega razvoja socialistične Jugoslavije, nato je skočilo v nov pravni prostor, a pod starimi predpisi. Zato ni čudno, da ni prišlo do moralne in vrednostne spremembe v miselnosti sodnika kot tistega, ki odloča o usodi drugega. Tu je še vedno ideološka zavesa, preko katere je treba presojati, » je poudaril nekdanji ustavni sodnik. Po njegovih besedah se je treba zato, da bi lahko vzpostavili pravno državo »vrniti k pravni dediščini Evrope in njenim visokim načelom ter tistim načelom, ki si jih postavljajo države Evropske unije.«Razpravljalca sta spregovorila tudi o vlogi ustave in ustavnega sodišča v družbi. Pri tem je ustavni sodnik Jan Zobec izpostavil, da ustava pomeni »kristalizacijo temeljnega moralno etičnega soglasja v družbi, ki neko agregacijo posameznikov šele naredi družbo. Brez temeljno moralnih etničnih norm, ki nas povezujejo, bi razpadli v pesek posameznikov.« Po njegovem mnenju ustava gradi predvsem na primarni učinkovitosti in na tem, da večina ljudi ponotranji ustavne vrednote. »Ker pa so ustavne vrednote med seboj tudi v konfliktu, ker ustava samo na videz deluje idealno, v resnici pa je v življenju mogoče opazovati boj med seboj tekmujočih ustavnih vrednot kot na primer pravica do osebnega dostojanstva s pravico do svobode izražanja, je tu ustavno sodišče, ki v sporih išče ravnotežje in s tem napolnjuje konstitucionalizem,« je dejal Zobec. Ob tem je poudaril, da obstajajo različne različne tehnične metode dela, testi tehtanja in primerjalne metode, tako da se ustavno sodišče ozira tudi na skupno dediščino civiliziranih narodov. »Običajno ustavno sodišče naredi primerjalne analize in iz tega črpa modrost, s katero razrešuje spore, kar je bistveno,  saj ustava predstavlja temeljni moralno etični konsenz,« je še povedal Jan Zobec. Na vprašanje o tem, ali slovenska ustava potrebuje revizijo, pa je Jan Zobec odvrnil, da »radikalno novelizacijo potrebuje slovenska družba.«Mag. Bernard Brščič se je v razpravi dotaknil tudi zadeve Patria, pri čemer je glede sodbe  v omenjeni zadevi dejal, da gre za sodbo, spisano na podlagi bujne fantazije, kjer se ne omejuje na dejstva. »V kazenskih zadevah mora biti popolnoma jasna krivda, zato se mi zastavlja vprašanje, ali slovenski sodniki postajajo pogumni in sodijo po občutku.«Nekdanji ustavni sodnik dr. Tone Jerovšek je glede omenjene sodbe povedal, da vrednostnih obsodb ne more dajati, izrazil pa je bojazen, da  je s konkretno sodbo omenjeni pravni standard dokazovanja zdrknil tako nizko, da je zastrašujoč. »Po takšnih formulacijah, ki jih prebiramo v tej sodbi, smo lahko obsojeni vsi,« je dejal. Poudaril je tudi, da se moramo v Sloveniji znebiti ideološkega in pristranskega sodstva ter vzdrževanja procesa zoper nekoga, samo zato, da se proces vzdržuje in ga stalno infamira. »Sodbe, ki so izrečene šele v petih, desetih, petnajstih letih – to ni sodišče, to ni sojenje;« je bil jasen Jerovšek. Komentar glede sodbe si je dovolil tudi zato, ker je bilo predhodno že dovoljeno čestitanje sodnici za pogum.Ko je beseda nanesla na stanje v slovenski družbi, pa je nekdanji ustavni sodnik dr. Tone Jerovšek izrazil opažanje, da se je »vrednostni sistem slovenske države vzpostavil na temelju delitve, na prave in neprave, na tiste, ki lahko vladajo in tiste, ki ne morejo vladati.« Po njegovi oceni je kriterij za vse zgolj selektivnost, ljudje pa so postali apatični in ne verjamejo skorajda ničemur več, vključno s sodstvom.Tokratnega 6. Pučnikovega večera so se udeležili tudi podpredsednica in poslanka SDS Alenka Jeraj, predsednik Sveta SDS France Cukjati, nekdanji minister za kulturo Vasko Simoniti ter še nekateri drugi vidni gostje.