Nekdanji in sedanji direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje zavračata odgovornost za preplačila žilnih opornic

Jelka Godec (170)

Jutri naj bi pred preiskovalno komisijo pričal nekdanji minister za zdravje v Pahorjevi vladi Borut Miklavčič.

Preiskovalna komisija o ugotavljanju zlorab v slovenskem zdravstvenem sistemu na področju prodaje in nakupa žilnih opornic, ki jo vodi poslanka SDS Jelka Godec, je včeraj zaslišala nekdanjega in sedanjega generalnega direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Republike Slovenije Sama Fakina in Marjana Šušlja.

Fakin je uvodoma povedal, da o korupciji pri nakupu in prodaji žilnih opornic ve le tisto, kar so poročali mediji, podrobnosti pa ne pozna. Problem javnega naročanja ima po njegovem mnenju sicer dolgo brado, za spremembe pa niso motivirani niti v zdravstvenih ustanovah niti v politiki.

Predsednica preiskovalne komisije je izrazila prepričanje, da bi tudi Zavod za zdravstveno zavarovanje, ki ga je vodil Fakin, v preteklosti lahko dejavno sodeloval pri nakupu medicinskega materiala v smislu racionalizacije materialnih stroškov. »Ali niste imeli vzvodov ali volje, da bi pregledali, ali se je material v bolnišnicah zares porabljal racionalno?« ga je vprašala, vendar se je Fakin branil z argumenti, da ima zavod v svetih javnih zdravstvenih zavodov zgolj enega predstavnika pa tudi, da nima ustreznih zakonskih pooblastil. Je pa Fakin potrdil, da je v času njegovega vodenja zavod sume storitve kaznivih dejanja v nekaterih bolnišnicah le-te prijavil Nacionalnemu preiskovalnemu uradu.

Na vprašanje Jelke Godec o obstoju korupcije v slovenskem zdravstvu na splošno, pa je Fakin dejal, da tega sicer ne more zanikati, vendar »direktnih dokazov za to ni,« meni pa, da je v primerjavi z drugimi državami korupcije v Sloveniji »sorazmerno malo.«

Predsednico preiskovalne komisije je zanimalo tudi, kdo nosi krivdo, da prihaja do preplačil in neracionalne porabe medicinskega materiala. Fakin je odgovoril, da se direktor neke bolnišnice težko pogaja, če mu stroka, torej zdravniki, zatrdijo, da je edini dober točno določen material ali dobavitelj.

Fakin je bil kritičen tudi do reševanja javnih zdravstvenih zavodov, ki poslujejo negativno, saj da s tem, ko daš v nek sistem denar, hkrati pa ne povečaš učinkovitosti upravljanja »ne narediš ničesar, drugo leto pa se dolgovi spet pojavijo.«

Sedanji generalni direktor zavoda Šušelj pa je povedal, da si zavod želi večje vloge, avtonomije in tudi odgovornosti pri določanju cen zdravstvenih storitev. Zavod bi moral imeti po njegovem mnenju kot kupec storitev odgovornost za ceno storitve, medtem ko morajo odgovornost za nakup medicinskega materiala nositi zdravstveni zavodi in njihovi ustanovitelji. » Če bi bil zavod odgovoren za vse, tudi za upravljanje bolnišnic, za pleskanje v teh bolnišnicah, nabavo stentov, potem verjetno ne bi rabili menedžmentov v teh ustanovah,« pa je ob tem poudaril.

Na vprašanje predsednice preiskovalne komisije, ali meni, da se določeni direktorji bolnišnic niso vedli odgovorno in gospodarno, je Šušelj odgovoril, da številke res ne kažejo na to, zato meni, da se ni naredilo dovolj za gospodarno in odgovorno poslovanje. Izrazil je tudi željo, da bi se preverjalo, ali so določene storitve sploh upravičene, pri čemer je nujna določitev kliničnih smernic.

Novo zaslišanje na preiskovalni komisiji sledi že v jutri, 9. novembra, ko naj bi ob 9. uri pričal nekdanji minister za zdravje v Pahorjevi vladi Borut Miklavčič. Miklavčič se je za prvo zaslišanje kljub njegovi izrecni želji, da želi pričati perd komisijo, z zaslišanja opravičil.

Pred leti je eden izmed slovenskih časnikov zapisal, da je Borut Miklavčič po hierarhiji vplivnih lobistov v slovenskem zdravstvu takoj za Janezom Zemljaričem. Ime Miklavčiča pa se je na preiskovalni komisiji prvič pojavilo v zvezi s skupnim lastništvom jadrnice, zasidrane v Izoli, ki naj bi jo imel z nekdanjim vodjo katetrskega laboratorija Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana Darkom Zormanom. Darko Zorman je na zaslišanju povezavo z Miklavčičem kategorično zanikal, čeprav je Jelka Godec razpolagala z uradno dokumentacijo, iz katere je bilo jasno razvidno, da sta z Miklavčičem solastnika omenjene jadrnice. Po zaključenem zaslišanju Zormana je predsednica preiskovalne komisije prejela več klicev Miklavčiča, ki je nanjo vršil pritisk, naj svoje izjave o solastništvu jadrnice zanika, češ da so neresnične, zato se je Godčeva ponovno obrnila na Upravo RS za pomorstvo za uradno dokumentacijo, kjer pa so, pohiteli s trditvami, da je pri sporočanju lastništva prišlo do napake in da je edini lastnik jadrnice Zorman. Se je pa na kasnejšem zaslišanju predstavnikov Uprave RS za pomorstvo, ki je preiskovalni komisiji posredovala dokumentacijo, razkrilo, da je omenjeno upravo Miklavčič večkrat obiskal in da mu je uprava nudila popoln vpogled v register plovil, čeprav za kaj takšnega ni izkazal  pravnega interesa kot bi ga po zakonu moral.

Sorodne novice

 
PREDLAGAJ POSLANSKO VPRAŠANJE
Ste opazili problem, ki bi se mu vlada morala posvetiti?

Preverite, vprašajte, predlagajte.