Nekdanji finančni minister Uroš Čufer je izrazil hvaležnost za opravljeno delo druge vlade Janeza Janše

Preiskovalna komisija o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu ter ugotavljanju vzrokov in odgovornosti za že drugo sanacijo bančnega sistema v samostojni Slovenije, ki jo vodi poslanec SDS dr. Anže Logar, je včeraj zaslišala nekdanjega ministra za finance dr. Uroša Čuferja.

Čufer je član tiste trojke, ki je leta 2013 sanirala slovenski bančni sistem in ki naj bi Slovenijo rešila pred tujo trojko. V času vlade Alenke Bratušek je skupaj z njo in guvernerjem Banke Slovenije zaupal izračunu, da je bančna luknja globoka 5 milijard evrov in vsakemu Slovencu na ramena naložil dolg v višini 2500 evrov. Omenjena trojka se je tudi odločila za likvidacijo sicer povsem zasebnih bank Factor banke in Probanke, njun dolg pa so, kot že rečeno, prevzeli davkoplačevalci. V zvezi z omenjenima bankama je Čufer pred preiskovalno komisijo že pričal, vendar pa na vprašanje dr. Anžeta Logarja o tem, kdo je odgovoren za pet milijardno luknjo bančno luknjo, nekdanji finančni minister ni jasno odgovoril, saj ni izpostavil nobenega konkretnega imena. Povedal je celo, da nima kakšnega posebnega mnenja o bančni luknji.

Na včerajšnjem zaslišanju je nekdanji finančni minister podrobneje spregovoril o sanaciji NLB. »Obseg problema je bil leta 2013 relativno velik,« je povedal. Po njegovih besedah bi morala Slovenija od konca leta 2008 dalje, ko se je začela svetovna finančna kriza, NLB dokapitalizirati, saj bi slednja tako »porinila« bistveno manj podjetij v slabo situacijo. Po njegovi oceni bi bil račun za bančno sanacijo nižji, če bi bili ukrepi narejeni pravočasno. Čufer je pojsanjevalm da je v bančni zgodbi na splošno  imela NLB vedno nekoliko drugačen položaj. Če je nastala težava, so ostale banke vedno čakale, kakšna rešitev se bo izoblikovala za NLB in so nato sledile. NLB je takrat že dlje časa opozarjala, da potrebuje dokapitalizacijo. »In leta 2013 smo vedeli, da bo potrebna obsežna dokapitalizacija, nismo pa vedeli, kako visoka bo morala biti,« je dejal Čufer, ki je bil sicer pred položajem finančnega ministra zaposlen v Banki Slovenije in v sistemu NLB.

V primeru Nove KBM, ki je za sanacijo dobila 870 milijonov evrov, prodana pa je bila za 250 milijonov evrov, bi težko razložil, kaj bi bila optimalna pot, ker je prodajo peljala druga vlada. »Če so menili, da je izplen preslab, je bila njihova obveza, da to storijo na drugačen način,« je povedal.

Za bančno krizo in njen obseg je bilo po mnenju Čuferja usodnih več stvari. Terjatve so se hitreje kopičile kot reševale, količina znanja in razumevanja za reševanje terjatev in prestrukturiranje podjetij je bila relativno slaba, insolvenčna regulativa ni omogočala prestrukturiranja podjetij na učinkovit način in ta so imela terjatve razpršene med več bank, kar je onemogočalo učinkovite dogovore o rešitvah med akterji.

Denar za dokapitalizacijo bank je bil po njegovi oceni porabljen zelo dobro. »Mislim, da se je ta denar že povrnil ali pa se bo v kratkem,« je dodal.

Nekdanji finančni minister dr. Čufer je opisal tudi potek dogodkov, ko je maja 2013 agencija Moody’s ravno v času, ko je Slovenija zaključevala izdajo obveznic, znižala njeno bonitetno oceno, ter ob zadolžitvi za 3,5 milijarde dolarjev februarja 2014, ko je obveznico kupil ameriški sklad Pimco. »To je bil eden ključnih trenutkov, da smo se lahko izognili prihodu t. i. trojke,« je ocenil ter dodal, da je bila ta zadolžitev dober posel in eden ključnih, ki je v tistem času rešil državo.

Čufer je včeraj tudi izrazil obžalovanje, da je vlada Alenke Bratušek želela prenoviti predlog zakona o Slovenskem državnem holdingu in ga ni povzela po predlogu njegovega predhodnika Janeza Šušteršiča in vlade Janeza Janše. Glede slabe banke pa: »Sem mu (op. Šušteršiču) pravzaprav hvaležen, da je naredil to, da pravzaprav celotna infrastruktura, zakonodaja za slabo banko, z vsemi bitkami, ki so bile v parlamentu, referendumov, to je vse skupaj, kar je bilo, je pravzaprav pripeljal do take stopnje, da je bila pravzaprav naša vloga potem samo še operacionalizacija tega.«

V zvezi z afero pranja denarja je zatrdil, da ne ve ničesar, glede izbrisa podrejenih obveznic pa je zavzel stališče, da izbris ni bil napaka.

Pred komisijo bi moral pričati še en nekdanji finančni minister Janez Šušteršič. Ker pa se je zaslišanje dr. Čuferja zavleklo, Šušteršič pa ni mogel počakati, je predsednik preiskovalne komisije sejo prekinil in napovedal, da bodo to zaslišanje opravili na eni od prihodnjih sej.