Neevropska ravnanja okoljskega ministrstva v primeru projektov GORKI

Občine na Gorenjskemv v okviru projektov GORKI zaradi ravnanj okoljskega ministrstva dokazljivo utrpele materialno škodo. Poslanec SDS mag. Branko Grims je vložil pisno poslansko vprašanje v zvezi s tožbami zaradi neevropskega ravnanja vlade pri projektu Gorki, ki ga je naslovil na ministra za okolje in prostor dr. Roka Žarnića.  

Mnoge občine na Gorenjskem so k realizaciji projektov Gorki pristopile na osnovi pisnega potrdila o ustreznosti njihovih projektov, ki ga je v popravljeni in dopolnjeni obliki občinam dne 4. 11. 2008 uradno posredovalo Ministrstvo za okolje in prostor,  podpisala pa direktorica direktorata za evropske zadeve mag. Bernarda Podlipnik. Občine so na tej osnovi že vlagale velika sredstva, potrebna za pripravo izvedbe projektov, poleg tega so tem odobrenim projektom prilagodile vse druge (prostorske, finančne…) načrte in dejavnosti. S tem so na osnovi omenjenega pisnega potrdila o ustreznosti občine želele čim hitreje izpeljati zastavljene projekte, s tem pa so dejansko okrnile vse druge oziroma se odpovedale drugim možnostim za svoj hitrejši razvoj.

Na sestanku dne 3. februarja 2010 pa so bili po nekaj predhodnih namigih predstavniki gorenjskih občin prvič šele uradno seznanjeni, da njihovi projekti po novih tolmačenjih ne ustrezajo več in ne morejo  kandidirati za sredstva kohezije. S tem je Gorenjski povzročena velika materialna in razvojna škoda, ki bo, kot vse kaže, potegnila za seboj najbrž tudi odškodninske tožbe.

Več kot očitno je, da je do spremembe tolmačenja prišlo v času, ko so bili zavrnjeni amandmaji k proračunom  2010 in 2011 in da je torej jedro problema to, da je denar bil preusmerjen drugam in ga za GORKI oziroma za Gorenjsko preprosto ni bilo več dovolj na razpolago, kar se je poskušalo kasneje prikriti z – z vidika predpisov EU  spornim – spreminjanjem tolmačenj oziroma pogojev za pridobitev sredstev iz Kohezijskega sklada EU kar med (finančno že zelo zahtevnimi) pripravami za uresničevanje teh projektov, k katerim so gorenjske občine pristopile z vso energijo in odgovorno. Bistveno je, da nekatere prizadete občine kljub mnogim poskusom, tako preko ministrstva, kot tudi s posredovanjem predsednika vlade, nikoli niso dobile ustreznih odgovorov na vprašanja (enako velja tudi za moja predhodna vprašanja o isti temi) in še manj ustreznih kompenzacij za z neevropskim ravnanjem ministrstva oziroma vlade povzročeno škodo ter se zato pripravljajo na skrajne pravne možnosti. Toda medsebojne tožbe občin in države niso in ne morejo biti ustrezen način reševanja razvojnih problemov, zato bi ministrstvo moralo poiskati ustrezne rešitve za vse, še posebej pa za najbolj prizadete občine, med katerimi so po dosegljivih podatkih zagotovo Preddvor, Cerklje in Radovljica.

Ministra za okolje in prostor dr. Roka Žarnića v zvezi z navedenim sprašujem naslednje:

1.    Kako bo Ministrstvo za okolje in prostor ravnalo v primeru sedaj že pripravljenih tožb zaradi neevropskega spreminjanja tolmačenja predpisov v zvezi s projekti Gorki med samim potekom uresničevanja  projektov, ki so bili s strani vladne službe predhodno potrjeni kot ustrezni?
2.    Koliko sredstev iz Kohezijskega sklada EU je bilo porabljenih po starem tolmačenju (uporabljanem do jeseni leta 2010) in koliko po novem v Sloveniji kot celoti in koliko na Gorenjskem?
3.    Ali je oziroma bo Ministrstvo za okolje in prostor (oziroma Vlada RS) samo zagotovilo dodatna proračunska sredstva oškodovanim občinam na Gorenjskem, ki so zaradi neevropskega ravnanja ministrstva dokazljivo utrpele materialno škodo in jim s tem omogočilo nemoten nadaljnji  razvoj?