Neenakovredno financiranje referendumskih kampanj
petek, 25. 8. 2017Vlada Mira Cerarja se je z zagotovitvijo finančnih sredstev za kampanjo o II. tiru postavila v nadrejen položaj v primerjavi z ostalimi organizatorji kampanj.
Poslanke in poslanci SDS, Nove Slovenije, dva nepovezana poslanca in samostojni poslanec Andrej Čuš zahtevajo sklic izredne seje Državnega zbora Republike Slovenije, na kateri bi obravnavali predlog priporočila Vladi Republike Slovenije v zvezi z vzpostavitvijo pogojev za zagotavljanje enakosti položaja v referendumski kampanji, pri financiranju referendumske kampanje in uravnoteženost možnosti predstavitve stališč.
Poslanke in poslanci izpostavljajo, da je Državni zbor RS je na svoji seji dne, 4. 7. 2017, sprejel Odlok o razpisu zakonodajnega referenduma o gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača-Koper, na podlagi zahteve najmanj 40.000 volivk in volivcev. Vlada Republike Slovenije je nato na svoji seji dne, 20. 7. 2017, sprejela sklep, da bo sodelovala v referendumski kampanji v podporo uveljavitvi omenjenega zakona in si je v ta namen iz tekoče proračunske rezerve zagotovila sredstva v višini 97.000 evrov.
Zakonsko podlago za to, da si vlada lahko s sklepom zagotovi sredstva za financiranje referendumske kampanje, je sprejela koalicijska večina v času vlade Boruta Pahorja (SD, Zares, DeSUS in LDS) v začetku leta 2011. Sredstva, ki se za referendumsko kampanjo namenijo pristojni službi vlade, ne smejo presegati 25 % dopustne višine stroškov referendumske kampanje – ti na državni ravni ali v lokalni skupnosti ne smejo preseči 0,25 evrov na posameznega volilnega upravičenca v državi oziroma v lokalni skupnosti.
S tem, ko si je vlada dodelila sredstva v višini 97.000 evrov, si je zagotovila nepošteno prednost pred pobudniki referenduma, ki te zakonske možnosti nimajo. Tako bo vlada v primerjavi s pobudnikom v prednosti, ker si bo kampanjo financirala z denarjem davkoplačevalcev. Spomnimo, da si je podobno vsoto pred »super referendumom« z 96.021 evri leta 2011 namenila vlada Boruta Pahorja. Ta strošek se je vtisnil v spomin tudi zaradi plačila honorarja Urški Čepin, ki ji ga je zagotovil tedanji predstojnik vladne službe za komuniciranje Darijan Košir.
Poslanke in poslanci ob tem izpostavljajo, da je aktualna vladajoča koalicija že tako odgovorna za dodatno obremenitev denarja davkoplačevalcev, ker ni prisluhnila pobudniku in poslanski skupini SDS, da bi se referendum izvedel istočasno s prvim krogom predsedniških volitev.
Takšna ureditev, kot jo pozna sedaj veljavni Zakon o volilni in referendumski kampanji, ki je bil sprejet leta 2011 in kateri smo v poslanski skupini SDS nasprotovali in tudi predlagali amandma za črtanje takšne ureditve, je vprašljiva z vidika sorazmernosti ureditve financiranja referendumske ureditve. Predlagatelji izredne seje ob tem tudi menimo, da je aktualna ureditev financiranja kampanje neskladna z Ustavo Republike Slovenije, nasprotuje pa tudi 25. členu Mednarodne konvencije o državljanskih in političnih pravicah (ICCPR) ter Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
Ob tem je treba poudariti, da problem financiranja referendumskih kampanj ni nov. Nekatere evropske države so že vzpostavile ustrezne mehanizme, s pomočjo katerih so omogočile izvedbo uravnotežene referendumske kampanje in tako omogočile volivcem, da si neobremenjeno izoblikujejo lastno mnenje o obravnavani problematiki.
Prav tako tudi ni nezanemarljivo, da so v primeru razpisanega zakonodajnega referenduma o gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača-Koper, kot je razvidno tudi iz spletne strani Državne volilne komisije, pri NLB odprla posebne transakcijske račune za svoje referendumske kampanje tri pomembna državna podjetja, in sicer Slovenske železnice, d. o. o., Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, d. d., ter 2TDK, Družba za razvoj projekta, d. o. o. Ob tem je potrebno poudariti, da je na podlagi Zakona o volilni in referendumski kampanji financiranje s strani državnih podjetij prepovedano, takšno ravnanje podjetij pa je sporno in predstavlja skrajno nelegitimen obid zakona. Tako bo Cerarjeva vlada posredno in dejansko porabila tudi več sredstev, kot si je s sklepom sama določila.
Ker predlagatelji izredne seje menimo, da morajo biti za referendumsko kampanjo sredstva iz proračuna razdeljena enakovredno tako med zagovornike projekta II. tir kot tudi nasprotnike omenjenega projekta, predlagamo, da Državni zbor RS sprejme naslednje priporočilo:
1. Državni zbor Republike Slovenije se je seznanil s stanjem na področju financiranja referendumske kampanje in problemom uravnoteženosti referendumske kampanje, zagotavljanja enakosti položaja v referendumski kampanji in pri njenem financiranju.
2. Državni zbor Republike Slovenije priporoča Vladi Republike Slovenije, da nemudoma pripravi in določi besedilo Predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o volilni in referendumski kampanji, ki bo zagotavljal enakost položaja v referendumski kampanji, pri financiranju referendumske kampanje in uravnoteženost možnosti predstavitve stališč ter ga posreduje Državnemu zboru RS po nujnem postopku.
Poslanke in poslanci so nenazadnje mnenja, da bi morala Vlada Republike Slovenije nemudoma vzpostaviti takšen položaj, ki bo glede porabe proračunskih sredstev postavil zagovornike referenduma in zagovornike vlade v enak položaj. Ker ima po Poslovniku Državnega zbora RS edino Vlada RS možnost predlagati v sprejem zakon po nujnem postopku, s priporočilom predlagamo, da to stori in da omogoči enakopravno in ustavno skladno referendumsko kampanjo.
Celotna zahteva za sklic izredne seje se nahaja v priponki.
