Pretekli teden smo brali o seriji maščevalnih zakonov, kot jih je duhovito poimenoval avtor zapisov na socialnih omrežjih. Med drugim sodi k temu tudi odločitev o neizvajanju v mandatu 2020 – 2022 sprejetega zakona o dolgotrajni oskrbi. Tak se zdi tudi vladni ukrep o ukinitvi vladnega urada za demografijo.
V drugem poglavju Komunističnega manifesta Marxa in Engelsa lahko preberemo:
»Komunistom še očitajo željo po odpravi držav in narodnosti. Delavci nimajo države. Ne moremo jim vzeti tistega, česar nimajo. Ker mora proletariat najprej pridobiti politično prevlado, se mora povzpeti v vodilni razred naroda, se mora konstituirati kot narod, je doslej sam naroden, čeprav ne v buržoaznem pomenu besede. Nacionalne razlike in nasprotja med narodi zaradi razvoja buržoazije, svobode trgovine, svetovnega trga, enotnosti v načinu proizvodnje in temu ustreznih življenjskih razmerah vsak dan bolj izginjajo.«.
Ugotovimo lahko, da se temačna misel, porojena v filozofiji, ki je v praksi pahnila pol sveta v trpljenje, pomanjkanje, lakoto in diktaturo ter povzročila bankrot celih držav in narodov, ki so jim pogosto sledili vojne in nemiri z žrtvami, ponovno dviguje. Ob, za rodnost in obstoj naroda, uničujoči LGBT teoriji ter t.i. woke gibanju, je rušenje ograj na meji ter namera zanemariti pomen tradicionalne družine in uničevanje demografskih ukrepov videti kot strel v čelo Sloveniji kot narodu in državi.
Pri tem, da celo zakrneli komunist Kardelj, ki se mu očita marsikaj, od nedelujočih ekonomskih idej do genocida, priznava vlogo naroda, je današnjim komunistom (naj se nam oprosti, tako so pač videti) v Državnem zboru očitno cilj povedati Slovenkam in Slovencem, tako levim in desnim, ki so ustvarjali današnjo blaginjo, da jih prav nič ne briga, kako bodo preživeli zadnji del svojega življenja, ko jim utrujenim od dela in let, pešajo moči. Ko komaj zberejo pogum za odhod v trgovino, moč za pripravo skromnega obroka ter urejanje svojega stanovanja. Ko se, tako neradi, vendar odločijo za odhod v dom starejših, pri tem pa praviloma, razen nekaterih častnih meščanov, ki imajo v domovih vse zastonj kljub svojim visokim penzijam, nimajo zadosti sredstev, da bi si v celoti sami plačali bivanje in oskrbo v domu ter so se prisiljeni poniževati in prositi svoje sorodnike za pomoč.
Po drugi svetovni vojni, vse v duhu zločestega komunističnega manifesta, so jugoslovanski komunisti povsem uničili penzijske sklade, v katerih so varčevali naši predniki. Nadomestili so jih s sprotnim prilivom prispevkov, ki jih plačujejo zaposleni, torej solidarnostnim generacijskim modelom. Vse lepo in prav, dokler ta sredstva zadoščajo, ko pa ne, pa nastane problem. Ki ga seveda ne čutijo tisti kolesarji, ki so kričali za šole brez mask, bili proti cepljenju, in tisti, ki so po socialnih omrežjih in pred zaprtimi gostilnami pljuvali čez ukrepe, ki varujejo te »brezkoristne starčke«, pri tem pa so »mladi oškodovani, zaprti, ne morejo se družiti«.
Tisti, ki so metali v tem duhu granitne kocke in molotovke v parlament, medtem ko so bili v njem ujeti živi ljudje, danes lahko slavijo. Toda, mnogo starejše izročilo kot je Komunistični manifest, pravi v svoji peti vrstici: »Spoštuj očeta in mater, da se podaljšajo tvoji dnevi na zemlji, ki ti jo daje Gospod, tvoj Bog!«
Četudi so se nekateri ateistični komunisti na smrtni postelji spreobrnili, kot se sem ter tja plašno šepeta, dopuščamo, da je lahko vsakdo religiozen, agnostik in ateist. Ne moremo pa dopustiti, da se dostojanstvo človeka, potem ko je dal vse od sebe po svojih najboljših močeh, potepta. Svoje starše se spodobi spoštovati. Zato ostro zavračamo poteze, ki vodijo v uničenje zakona in ukrepov glede dolgotrajne oskrbe.
Prav tako smo na strani mladih, ki jim je potrebno na začetku odraslega in odgovornega življenja vendarle pomagati. Zato, da si bodo lahko dovolj zgodaj in brez hudih skrbi osnovali družino, se bodo imeli kje nastaniti, kakovostno živeti in vzgajati svoje otroke.
Menimo, da moramo Slovenke in Slovenci poskrbeti za lasten rod. Kar ne pomeni, da zavračamo tujce, ki se priselijo k nam, tu delajo, spoštujejo naše zakone in občo kulturo, imajo otroke. Zavračamo pa, da bi po nevarovanih mejah k nam vdrl še en val tujcev, kot je bil primer leta 2015, in povsem zastrl slovensko kulturo ter vse, kar smo tako unikatno in lepo postorili v Sloveniji. Zato pozivamo vse dobromisleče Slovenke in Slovence, ne glede na njihovo politično usmeritev, da nas podprejo v naših prizadevanjih po obstoju lastne države, lastnega naroda, radostnih in mnogo številčnih družin z očeti in materami ter ohranitev človekovega dostojanstva v vseh njegovih obdobjih, zlasti tistih, najbolj ranljivih. To pa je zgodnja mladost in starost. To varuje poteptani omenjeni zakon.
Mojca Škrinjar, Predsednica IO KSS SDS