Naveza Pahor-Türk in slovensko-libijski posli

Ali so današnje obljube s strani Libije in predsednika Gadafija kaj v povezavi s slovenskim angažmajem pri odpravi sankcij zoper Libijo?  Poslanec SDS Miro Petek je vložil pisno poslansko vprašanje v zvezi s  posli v Libiji, ki ga je naslovil na Vlado RS. V nadaljevanju objavljamo celotno pisno poslansko vprašanje Mira Petka.Slovenska država in slovenska diplomacija sta se v času vlade Boruta Pahorja, ob asistenci predsednika države dr. Danila Türka, izrazito naslonila na Libijo in njenega predsednika Moamerja el Gadafija, ki je na oblast prišel z vojaškim udarom in je v svetovni javnosti prepoznan kot eden največjih še živečih svetovnih samodržcev. Mnoge države in mednarodne organizacije opozarjajo na velike kršitve človekovih pravic, ki se dogajajo v Libiji.

Predsednik vlade Borut Pahor je v slabem letu Libijo obiskal trikrat, predsednik države pa je negodovanje nad premierovimi pogostimi obiski v Libiji izrazil v pismu. Predsednik države dr. Danilo Türk je nedavno ob obisku libijskega premierja dr. Al Baghdadi Al Mahmudija v Sloveniji na Moamerja el Gadafija, predsednika Velike socialistične narodne libijske arabske džamahirije, že naslovil povabilo za obisk v naši državi.

V javnosti je precej dvomov in vprašanj okrog  tovrstnih  navezovanj Slovenije na države, ki so daleč od demokratičnih standardov in so prepoznane kot diktature. Tudi ob pogosto slišanih napovedih, kako bo slovensko gospodarstvo v Libiji dobilo milijardne posle in da ta država pomeni domala rešitev za slovenske gospodarske probleme, se vse od prvega obiska slovenskega predsednika vlade v Libiji ni zgodilo še nič. Ob napovedih za odpiranje veleposlaništva v Tripoliju in hkratnim napovedim zapiranja veleposlaništev v državah Evropske unije, pa se ne moremo izogniti razmisleku, da bo slovenska ambasada v Libiji igrala le od države plačanega posrednika za posle SCT in še kakšno drugo podjetje.

Napovedani posli očitno še niso stekli, čeprav v Libiji glede dodelitve poslov za velike infrastrukturne projekte ni javnih razpisov, temveč je prva in zadnja beseda Moamerja el Gadafija.

Libija je diktatura in Libija je država, kjer ne velja konkurenca in prosti trg. Izkazano prijateljstvo predsednika države in predsednika vlade do Libije in njihovega predsednika za Slovenijo še ne rojeva sadov, zato se postavlja nekaj  vprašanj, za katere bi prosil odgovor Vlade Republike Slovenije.

1. Ali Vlada RS predvideva, da bo dobilo slovensko gospodarstvo kakšen posel tudi na račun tega, da je Slovenija in današnji predsednik države dr. Danilo Türk, veliko pripomogla k temu, da so se leta 1999 prenehale sankcije proti Libiji zaradi sestrelitve letala Pan Am 21. decembra 1988 nad Lockerbiem? Današnji predsednik države je bil takrat kot slovenski veleposlanik pri OZN tudi predsednik Odbora za nadzor nad izvajanjem sankcij proti Libiji, ki ga je Slovenija prevzela skupaj s predsedovanjem Varnostnemu svetu OZN. Mnogi analitiki so takrat trdili, da so sankcije odpravljene prehitro, saj Libija ni dovolj jasno zagotovila, da ne podpira mednarodnega terorizma, odprava sankcij pa je hkrati pomenila, da  je lahko Libija tudi prosto trgovala z orožjem.  

2. Ali so današnje obljube s strani Libije in predsednika Gadafija kaj v povezavi s slovenskim angažmajem pri odpravi sankcij zoper Libijo? 

3. Kdaj se bodo dejansko pričeli uresničevati vsi medijsko odmevno napovedani posli slovenskih podjetij v Libiji? (“Z libijskim predsednikom vlade sva se v sredo dokončno dogovorila za enega izmed gradbenih poslov v vrednosti nekaj več kot pol milijarde evrov, posel pa naj bi stekel že v nekaj dneh.” Borut Pahor, Delo, 3.9.2010)

4. Ali se Vlada Republike Slovenije pri odpiranju veleposlaništev ravna po interesih lastnikov posameznih podjetij ali glede na interese Republike Slovenije? Natančneje, ali bo novo veleposlaništvo v Tripoliju od države plačana pisarna podjetja SCT?