Naši in ne naši, nor pa je tako tisti, ki vpraša
ponedeljek, 6. 4. 2009Vendar pa to nikakor ne more odtehtati vseh neumnosti, ki jih župan s tem odlokom uvaja. Od vsega je gotovo najhujše to, da je odlok diskriminatoren.
V Ljubljani bomo tako delili dijake, študente in upokojence na naše in ne naše oziroma na Ljubljančane in Neljubljančane, na tiste, ki se bodo z mestnim potniškim prometom vozili po eni ceni, in na »one«, ki se bodo vozili po drugačni, višji ceni. Župan, se je odločil »varčevati« na račun tistih, ki so socialno najšibkejši. Ob tem mu je prav malo mar, kar sicer ob drugih priložnostih rad poudarja, da je Ljubljana tako glavno, kot tudi univerzitetno mesto. Požvižga se na dejstvo, da v mesto prihajajo ljudje tudi zaradi storitev, ki jih drugje ne morejo dobiti. Toliko o solidarnosti.
Ker pa je sprejeti dokument šele osnutek in je do predloga mogoče še marsikaj popraviti, nestrpno pričakujem oster odziv Zveze upokojencev Slovenije in študentske organizacije. Še toliko bolj, ker so se pred leti pridružili protestom v smislu »saj nam je čisto dobro, a za vsak slučaj, da nam ne bo nekoč slabše«. Verjamem, da se bo odzvala tudi varuhinja človekovih pravic in vse slovenske organizacije, ki se borijo proti vsem oblikam diskriminacije.
Pred meseci je župan za vse mestne podražitve, med katerimi so gotovo izstopale nepotrebne podražitve vrtcev, in za vse nerealizirane projekte(obljube) krivil tedanjo vlado. S temi argumenti je župan, ki mimogrede zase trdi, da je nepolitičen, prav politično pozival ljubljanske volivce k spremembi oblasti. Oblast je že lep čas druga, a v Ljubljani se, kljub županovim obljubam, ne cedita med in mleko.
Tako v našem ljubem mestu tudi z azbestnimi strehami še nismo zaključili. Še vedno ogromno naših otrok biva pod smrtonosnimi kritinami. In ko na seji mestnega sveta izrazim začudenje, da projekt še vedno ni končan, dobim s strani podžupanje neverbalno sporočilo, da sem neumna. Ni kaj, dobra stara šola. Od kje že?
Anja Bah Žibert
mestna svetnica
