Nanoznanosti in nanotehnologije: Akcijski načrt za Evropo 2005–2009

Nanoznanosti in nanotehnologije imajo velik potencial, da še izboljšajo blaginjo človeštva. Tehničnemu razvoju primerno pa mora ukrepati tudi politika, tako z raznimi spodbudami kot tudi z zakonodajnimi ukrepi. Gre za spodbujanje razvoja ter za regulacijo, ki onemogoča zlorabe ter omejuje tveganja. V tej luči je dokument, ki ga je Komisija pripravila, zelo pomemben.  Vendar pa ga obravnavamo relativno pozno. Parlament, Komisija in Svet se bližajo zaključku pogajanj o 7. okvirnem programu. Prav ta program pa vsebuje nekaj bistvenih sestavin Akcijskega načrta. To so področja raziskav, inovacij ter delno človeških virov. Upam si trditi, da se je Parlament zelo resno pogajal ter zagovarjal ustrezno vlogo nanoznanosti tako preko definiranja vsebinskih področij raziskav kot tudi, ko se je jasno zavzemal za znatno povišanje finančnih sredstev za raziskave.  Odprto pa je ostalo še področje, ki ga Akcijski načrt opredeljuje kot »zagotavljanje kritične mase za infrastrukturo«. Govori o povezovanju univerz, raziskovalnih organizacij in industrije, ter za doseganje tega cilja priporoča uporabo obstoječih mehanizmov.  V vmesnem času pa se je razvila živahna razprava o t.i. EIT, kjer gre za nadgradnjo omenjene v Akcijskem načrtu. Gre namreč za zagotavljanje kritične mase, s poudarkom na človeških virih.  Že premišljene ugotovitve v zvezi z nanoznanostmi in nanotehnologijami lahko upoštevamo pri odločitvah o EIT. Pri njegovi zasnovi  pa moramo upoštevati vsaj naslednje: zagotoviti moramo dodatna finančna sredstva, strokovnjake moramo minimalno obremeniti z administrativnimi postopki, sodelovanje moramo omogočiti skupinam, ki se odlikujejo po svoji odličnosti ali imajo velik potencial, da postanejo odlične v relativno kratkem času.  Nanoznanosti in nanotehnologije lahko služijo kot eno izmed testnih področij pri vzpostavljanju tesnejšega sodelovanja znotraj t.i. trikotnika znanja.