Namesto slovenske iščejo osebno izhodno strategijo

Vladno koalicijo držita skupaj le še ideologija in korupcija. Slovenija je danes še vedno v globoki recesiji. Kot ena redkih držav članic EU. Kljub oživljanju izvoza, ki ga poganja oživljanje predvsem nemških trgov in strma rast njihovega izvoza zaradi šibkega evra. IMF za letos napoveduje skoraj 5% svetovno gospodarsko rast, Slovenci pa bomo lahko srečni, če bomo pogledali za kako desetinko odstotka iz vode.

Pahorjevo vlado stanje ne skrbi pretirano. Ravnokar sprejeti rebalans proračuna je bil izgubljena priložnost že v času, ko ga je vlada predlagala. Novih idej ni na vidiku. Reform, ki bi dale takojšnje učinke, tudi ne. Pahor je začel razmišljati celo o oživitvi razvojnega partnerstva z opozicijo, a je pozabil, da že več kot 18 mesecev dolguje odgovor na ponudbo SDS 2+10.

Afere kot Ultra, politično kadrovanje v NLB, razgaljeno omrežje tranzicijske levice v bizarni aferi vračanja bulmastifov, klientelistični najem Pogačarjeve stavbe, politična zloraba policije in sodstva z ustavnim sodiščem na čelu, proizvodnja novih 7.000 t.i. izbrisanih itd. spremljajo Pahorjevo koalicijo od samega začetka. Začuda pa so afere, ki bi v normalni demokratični družbi terjale takojšnje zamenjave ministrov, vladno koalicijo prej kot ne še bolj utrdile. Pahor je koruptivna dejanja svojih ministrov vedno nekako opravičil in jih zaščitil. Korupcija je postala vezivo koalicije. Nekaterim posameznikom je tako ozračje očitno začelo presedati. Začeli so se zavedati, da bodo za vztrajanje v korumpiranem podjetju slej ko prej morali plačati ceno.

Odstopila je ministrica Ploštajnerjeva, pa državni sekretar Klemenčič, odstopil je minister za gospodarstvo Lahovnik, o odstopu razmišlja ministrica Krebsova. Potem, ko je Pahorjeva vlada popolnoma odpovedala na glavni fronti spopada z gospodarsko krizo, vse več njenih članov išče osebno izhodno strategijo. Pahorjeva vlada je tako očitno nesposobna, da tega ne moreta več prikrivati niti zamegljevanje z odpiranjem umetnih tem (arbitražni sporazum, balkansko mesijanstvo, namerna dopustitev razbijanja pročelja parlamenta), niti tranzicijski levici očitno naklonjeni mediji z brezplačnikom Dobro jutro in Delom na čelu.

Kljub temu pa sta ideologija in korupcija v Sloveniji brez močnega neodvisnega novinarstva in neodvisnega sodstva še vedno trdno vezivo tranzicijske levice, ki bo vztrajala do konca. Vladna koalicija, povezana z ideologijo in korupcijo, bo nesposobno vlado z glasovalnim strojem v DZ po vzoru madžarskih socialistov umetno ohranjala pri življenju toliko časa, dokler bankrot ne bo neizbežen.

Mogoče bomo v naslednjih mesecih doživeli globlja razkritja vzrokov aktualnih odstopov. Mogoče se bo zadnje razkritje zgodilo šele čez dve leti in bo jasno, da vse osebne izhodne strategije niso bile zgolj osebne. A to v tem trenutku ni važno. Važno in zaskrbljujoče je, da voz našega razvoja drvi strmo navzdol, naš voznik, t.j. Pahorjeva vlada, pa se ponovno ukvarja sama s seboj. SDS je pripravila prenovljen in poslabšanim razmeram prilagojen paket konkretnih protikriznih ukrepov, a kaj, ko ga vladajoči zaradi ideoloških razlogov zavračajo. Res, ne preseneča, da je nepreklicno odstopil ravno minister za gospodarstvo.