Socialni položaj delovnih migrantov, ki odhajajo na delo v Avstrijo, je ogrožen, zato je čim prej potrebno najti rešitev.
Poslanska skupina SDS je na predsednico Odbora za finance in monetarno politiko naslovila zahtevo za nujno sejo odbora, na kateri bi obravnavali problematiko obdavčitve čezmejnih delovnih migrantov.
Dohodki iz delovnega razmerja, ki jih rezidenti dosežejo z opravljanjem zaposlitve zunaj Slovenije, so v skladu z načelom obdavčitve rezidentov Slovenije po svetovnem dohodku obdavčeni tudi v Sloveniji. V Sloveniji je zakonsko vgrajena metoda za odpravo dvojne obdavčitve dohodka tako, da se davek, ki ga mora rezident plačati v Sloveniji, zmanjša za davek, ki je od tega dohodka že bil plačan v tuji državi.
Zaradi zagotavljanja približno enakih olajšav in oprostitev vsem rezidentom Slovenije, torej tudi tistih, ki prejemajo dohodek iz tujine, je tudi zakonsko določeno, da lahko rezident uveljavlja zmanjšanje davčne osnove za stroške prehrane med delom in stroške prevoza na delo in z dela glede na dejansko prisotnost na delu, če mu teh stroškov ne povrne delodajalec. Vendar pa lahko pride do visokih davčnih doplačil državi rezidenta v primerih, ko so plače v tuji državi višje oziroma je obdavčitev plač v tuji državi nižja kot v državi rezidenta.
In ravno s tem problemom so se soočili delovni migranti, ki se dnevno vozijo na delo v Avstrijo in so zbrani v okviru Civilne iniciative Apače (CI Apače), saj so zaradi bistveno nižjih obdavčitev plač v Avstriji davčna doplačila v Sloveniji zelo visoka.
Vlada Janeza Janše je za tovrstne delovne migrante že leta 2007 predlagala rešitev, in sicer spremembo veljavne konvencije o izogibanju dvojnemu obdavčevanju dohodka in premoženja z Republiko Avstrijo na način, da bi Republiki Avstriji predlagala, da so dohodki iz zaposlitve, ki jih prejemajo rezidenti Slovenije iz naslova zaposlitve v Avstriji, oproščeni plačila davka v Sloveniji in s tem obdavčeni samo v Avstriji, kjer te dohodke pridobivajo.
Vlada Boruta Pahorja je nato leta 2009 prekinila postopek spremembe konvencije in namesto tega v noveli Zakona o dohodnini predlagala posebno osebno olajšavo za čezmejne delovne migrante, prav tako pa je z Zakonom o davčnem postopku predlagala posebni odpis dohodnine za čezmejne delovne migrante za leta 2005, 2006, 2007 in 2008. Ta odpis je vlada Boruta Pahorja izvedla glede na dejstvo, da je ta skupina davčnih zavezancev glede na zaveze glede sprejetja konvencije v predhodni vladi, upravičeno pričakovala spremembo njihove obdavčitve, ki pa se iz razlogov, ki niso izhajali iz dejstev na njihovi strani, ni zgodila.
Na uvedbo posebne osebne olajšavo za čezmejne delovne migrante, ki jo je sprejela vlada Boruta Pahorja, pa je bila vložena ustavna pritožba z obrazložitvijo, da davčne zavezance rezidente Slovenije postavlja v neenakopraven položaj. Ustavno sodišče je leta 2013 ugotovilo, da je posebna osebna olajšava za čezmejne delovne migrante v neskladju z ustavo. Z novelo zakona o dohodnini v novembru 2013 je bila ta olajšava odpravljena, Ministrstvo za finance pa je ob odpravi olajšave navedlo, da pričakuje, da se bo davčno breme čezmejnih delovnih migrantov precej povečalo in da se bo njihov dohodkovni položaj zelo poslabšal. Ministrstvo za finance je ob tem ocenilo, da se bo davčna obveznost čezmejnega delovnega migranta povprečno povečala za približno 1700 evrov na leto.
Čezmejne delovne migrante je prizadela tudi sodba Upravnega sodišča iz leta 2013, v kateri je sodišče razsodilo, da je olajšava za vzdrževane družinske člane ugodnost, ki se ne upošteva uradno, temveč jo mora zavezanec posebej uveljavljati. To lahko stori le na način in v rokih, ki jih določa zakon. Finančna uprava RS od takrat sledi sodbi Upravnega sodišča in za davčne napovedi, vložene na podlagi samoprijave, stoji na stališču, da je z vložitvijo samoprijave zavezanec izgubil pravico do uveljavljanja stroškov za prevoz in prehrano, da je izgubil pravico za uveljavljanje olajšave za čezmejne delovne migrante (za leta, ko je bila olajšava veljavna po zakonu) in da je izgubil pravico za uveljavljanje olajšave za vzdrževane družinske člane. Pri odmeri dohodnine za dohodke iz delovnega razmerja FURS znižuje davčno osnovo le za obvezne socialne prispevke. To je davčna doplačila delovnih migrantov še dodatno povečalo, zato se čezmejni delovni migranti danes soočajo z davčnimi doplačili, ki presegajo deset tisoč evrov.
V poslanski skupini SDS opozarjamo, da je socialni položaj čezmejnih delovnih migrantov ogrožen in da je za situacijo, v kateri se nahajajo, potrebno čim prej najti ustrezno rešitev. Poslanci in poslanke SDS so mnenja, da bi nastalo situacijo – tudi glede na zakonska določila in sodbe sodišč – najbolj ustrezno lahko rešili v okviru konvencije o izogibanju dvojnemu obdavčevanju dohodka in premoženja z Republiko Avstrijo, zato po opravljeni razpravi na seji odbora za finance predlagajo sklep, po katerem naj vlada nemudoma pristopi k spremembi veljavne konvencije o izogibanju dvojnemu obdavčevanju dohodka in premoženja z Republiko Avstrijo.
Celotna zahteva za sklic nujne seje se nahaja v priponki.
