Najprej Grims in Göbbels, nato Janša in Tito – koliko bomo še dovolili?
ponedeljek, 20. 6. 2011Pred mnogimi leti sva z Zoranom delila vrste med pionirčki in mladinci. Čestitali so nam in kot bi rekla Lucienne, je Zoranom dogajalo »kocinanje«. Danes Zoranom kocinanje še vedno dogaja, ko v Dražgošah zaplapolajo enobejevsi praporji.
Kocina, ko bije ideološko bitko. Ampak kocina z vedno manj sopionirčki. Ker smo v tem času lahko zasledili tudi drugo plat zgodovine. In ker so se odprle jame groze, kjer se solze gorja in bolečine po 60-ih letih še niso posušile. Zaradi spoznanj je vedno težje prepričevati, da je pomembnejše kocinati ob praporščakih kot imeti za kruh.
Dileme o tem kdo je za in kdo je proti, kaj je bilo in česa ni bilo, je razviti svet že uredil. Sprejeta je bila resolucija, ki je obsodila vse totalitarne sisteme. Ker smo del tega sveta, za nas zakonodaja velja. Za Zorane pa pač veljajo druga pravila. Poimenuje ceste po diktatorju in ob njenem odprtju računa na to, da bomo ob glasni spremljavi trobent pozabili na grenko soočenje z dragimi Mercatorjevimi policami.
Ideološke bitke se v času demokratične Slovenije odpirajo z enim samim namenom. Preusmeriti pozornosti od resnih težav na prizorišče dogajanja dvoboja. Pri tem vest še vedno ni šla k počitku. Sočustvovanje je namreč upravičeno samo do žrtev dveh totalitarnih sistemov, žrtve tretjega pa imajo po mnenju enega od branilcev Zoranovih pogledov prostor v Barbarinem rovu.
Huda dvoličnost, za katero ni več moč reči, da nima znakov shizofrenije ali preganjavice, je danes podlaga ustvarjanja politik in kreiranja javnega mnenja.
Danes z Zoranom stojiva v različnih vrstah. Medtem ko nas vsakodnevno učijo strpnosti in jo spoštujemo zgolj eni, jo drugi spodkopavajo s skrajno čudnimi primeri primerjav in se shizofrenično prav sami sklicujejo nanjo. Stojiva v drugih vrstah, ker nekateri ne kocinamo (več) z zlaganimi parolami diktatorskih sistemov, temveč se ukvarjamo z rešitvami jutrišnjega dne. Kaj bi z zadolženo državo? Kaj bo z delovnimi mesti? Ali bom še imela porodniško nadomestilo in morda zastonj vrtec za drugega otroka? Ali mi bodo zaradi varčevanja ob brezmiselnem trošenju države morda celo zaprli porodnišnico?
Zoran. Dobro jutro. Ko se zbudiš, te bom lepo sprejela v vrstah tistih, ki nam je spoštovanje drugačnosti kljub vsemu ljubo.Janja, Ljubljana****************Laži za debelo knjigoZgodovina se ponavlja. Približuje se volilno leto in morda še prej predčasne volitve. Naši stari znanci, zagovorniki prejšnjega režima, že pridno izvajajo dogovorjeno in stokrat ponovljeno nalogo, kako najprej očrniti nato izločiti Janeza Janšo iz kroga priljubljenih. Vse po že znanem scenariju: najprej diskreditacija nato likvidacija ali kaj podobnega. Napade z izmišljenimi očitki so že podvojili.V slogu primerjave Grims – Goebbels so skrbniki ljudske razdvojenosti privlekli na dan še primerjavo Janša – Tito. Tu pa sem jim je zalomilo. S to primerjavo so naši borbeni ateisti priznali, da je bil Tito zločinec, kajti osovraženega Janšo je, po njihovem mnenju, potrebno primerjati le z negativcem. Ker pa je v očeh tovarišev iz prejšnjega režima Tito pozitivna osebnost, je po tej primerjavi, biti na enaki ravni s slavnim Titom, za Janšo velika čast in ponos. Kakor koli obrnete je namen braniteljev komunistične preteklosti zgrešen. Tu zadetka ni, je kvečjemu strel v prazno.Škodoželjna »raca« vladnih modrijanov se še ni ohladila, so že poskrbeli za novo: Janez Janša gradi kliniko v Avstraliji! Tu praksa lepo kaže in potrjuje, da bolna domišljija ne pozna meja.Udeleženec spletnega portala Politikis z imenom »Carlos Santana« je pred kratkim napisal: »Če bi zapisali vse laži, ki jih je od leta 1991 izrekla tranzicijska levica na račun Janeza Janše in ostalih pomladnih politikov, bi nastala najdebelejša knjiga na svetu.«
Ive A. Stanič
Kočevska Reka
****************Spoštovani,danes sem v Delu zasledil članek, ki ga je napisal novinar Potič. V njem obračunava s člani podmladka SDS in Janezom Janšo. Agitpropovsko je zapisal, da je predsednik SDS diktator in da zlorablja mlade. Gre za klasično manipulacijo saj je priložil sliko Tita in mladoletnih oseb. Pogledal sem na spletu www.sds.si in ugotovil, da je šlo srečanje z mladimi člani SDS. Kar pomeni, da Potič zlorablja in manipulira.
In kaj bom naredil jaz? Ne bom več kupoval Dela. Preprosto in jasno.
Jože, Mirna****************Pionirske rutice ali Zoran Potič »Pod črto«
Včasih ljudje, ki menijo, da veliko vedo in da so v svojih zgodbah duhoviti, pošteno udarijo mimo. Tokrat se je to v osrednjem časniku Delo (20. 06. 2011) »Pod črto« primerilo novinarju Zoranu Potiču. Ne vem, koliko let ima gospod in če je kdaj nosil pionirsko rutico okoli vratu ter mahal z zastavico v pozdrav maršalu, vsekakor pa je razlika med tem, kar prikazuje objavljena sličica na levi in ona druga na desni, očitna – da o spremnem besedilu, zrelem za tožbo, niti ne govorim. Diktator maršal je namreč obdan s pionirčki mladoletniki, predsednik SDS pa se je odzval vabilu Slovenske demokratske mladine in se z njo pogovarjal o temah, ki zrelo mladino v kritičnem obdobju za Slovenijo še kako zanimajo. Kolikor pionirskih časov nekdo ni doživljal, si naj torej ne drzne delati takih primerjav! V tistih časih namreč otrok ni nihče vprašal, ali so za to, da jih uniformirajo in potisnejo ob ceste, koder se je v razkošnem vozilu, iz katerega je ročica, odeta v belo rokavico, ljubeznivo mahala v pozdrav malim nevednežem, ki niso mogli slutiti bede in blišča parol, ki so jih bili prisiljeni vzklikati njemu v pozdrav. Diktator? Da! Veljal je »prostovoljni muss« in vsakršno zoperstavljanje je bilo v kali zatrto. »Tito, naša svetla bojna slava, Tito, naša dika in naš vzor…«. Kot veriga so se prepletala besedila pesmi o njem, ki so nastajala kot gobe po dežju.
In slika na desni? Kako si drzne nekdo besedo »diktator« prilepiti nekomu, ki se nikomur ne vsiljuje, rad pa se odzove vabilu na pogovor, od katerega si obeta prijetno druženje z ljudmi, ki se veselijo življenja in jih zanimajo tako preteklost kot sedanjost in prihodnost. Je to resnica, ki vznemirja, je morda pisec hotel na tak način ublažiti resničnost preživetega časa, zaznamovanega z razno raznimi oblikami nasilja ter se tolažiti, da imamo tudi zdaj, v času demokracije, diktatorja, ki si za »popoldansko obrt« izbere pogovor z mladimi ljudmi? Ojoj, ta človeška beda! Bolje bi bilo, da bi se pero tokratnega in tovrstnih piscev zlomilo že ob uvodni besedi žaljivega zmazka, ki pa bi si zaslužil ostrejši odziv od pravkar zapisanega.
Vera Ban, Ljubljana********************Mladina je v dolgoletnih parlamentarnih demokracijah deležna še več pozornosti in priložnosti za napredek. Vsako omenjanje diktatorstva in prilizovanja mladini na tem področju pri nas in ravno na primeru SDS ter njenega predsednika Janeza Janše je skorajda tako, kot bi nekemu očetu, ki svojim otrokom daje vzgled, dejal naj jih raje tepe. Menim, da Slovenija v vseh teh letih samostojnosti spada med demokratične države, ena izmed njenih ključnih nalog pa je zagotoviti primerno prihodnost mlajšim generacijam. Komu pa bomo navsezadnje prepustili državo?Zakaj doma vzgajamo in učimo svoje otroke? Menim, da zato, da se bodo v svetu pravilno obnašali in bodo znali poskrbeti zase. To je velika odgovornost, država pa ima dolžnost, da zanje primerno poskrbi s tem, da jim zagotovi primerne pogoje za normalno življenje. Sicer pa vsaka politična stranka skrbi za svoj naraščaj.Sprašujem se, kje je bil g. Potič, ko so nam zvesti zagovorniki Tita v osnovni šoli natikali modre kapice in rdeče rutice. Verjetno se je skrival na stranišču…
Martin Kerin, Krško
***************Nezaslišano!To, kar so videle moje oči v današnjem Delu, je nekaj skrajno abotnega ter neprimerno časom, v katerih živimo. Ne vem, kako je to možno, da si uredništvo ene resne (če to sploh je) časopisne hiše takšnih in tovrstnih početij sploh lahko dovoli. Bojim se, da to ni zraslo na zelniku enega sestavljalca fotomontaž iz nekega deska ali arhiva, ampak iz štaba dobro organiziranega propagandista znotraj hiše. Apeliram na vse, ki v vsem tem niso zgubili moči normalnega presojanja, da uporabijo moč pisane ali izrečene besede zoper takih početij na vse možne načine, da se temu upremo. Primerjanje voditelja demokratične opozicijske stranke, v tem primeru Slovenske demokratske stranke in predsednika Janeza Janšo z diktatorjem tvorbe, ki je stvar zgodovine in predsednikom taiste neobstoječe tvorbe ter njegove instrumentalizirane organizacije s podmladkom stranke, ki je konstruktiven, ploden, s konkretnim prispevkom k delu stranke, je skrajno zavrženo početje in ne sodi v današnji čas.
Volivci, ki so edino merilo in indikator, morajo, znajo in zmorejo to zaznati ter pravilno ovrednotiti, takoj ko bo to možno. To in še vrsto potez in početij silno nakazujejo potrebo po čimprejšnjem preverjanju političnega pulza v volilnem telesu, kar bo omogočilo, da se v tej državi smer plutja s krmarjem vred zamenja ter da jadrom barke, ki se ji reče Slovenija, svež veter in nove ljudi, ki razumejo čas, v katerem živimo!Vančo Tegov, Celje*****************Gospod Potič iz vašega današnjega prispevka lahko o vas razberem veliko, in sicer, da naše, samostojne Slovenije ne cenite in ne spoštujete, kajti ne spoštujete tistih, ki so pripomogli k njeni svobodi, pa ne govorim le o Janezu Janši. Še najbolj bode in boli misel, da si drznete primerjati diktatorja Josipa Broza Tita, ki je naš narod desetletja zatiral, z enim izmed osamosvojiteljev naše, demokratične države Janezom Janšo. Diktatorja primerjate s človekom, ki je bil za svobodo te države pripravljen tvegati lastno življenje. Ne pozabite, da tudi po zaslugi takrat priborjene demokracije, v kateri živimo danes, lahko vi ta prispevek sploh objavljate, v prejšnjem režimu ga zagotovo ne bi. Saj res, kje pa ste bili vi leta 1991, med osamosvajanjem Slovenije? Očitno se ne zavedate, da brez nekaterih Slovencev, tudi Janez Janše, danes samostojna in demokratična Republika Slovenija sploh ne bi obstajala. Janez Janša se je upal izpostaviti in se boril za svobodo slovenskega naroda, ki si je za to svobodo prizadeval že stoletja, priborili pa smo si jo leta 1991. Svoboda govora vam sama po sebi še ne daje pravice, da žalite ljudi z neresničnimi izjavami in svojimi podlimi namigovanji. Zato se upravičeno sprašujem, kje je vaša človeška in novinarska etika?V prispevku ne žalite le Janeza Janše, temveč tudi mene in ostale državljane, ki smo hvaležni za demokratično državno ureditev in priborjene pravice in svoboščine, kar nam zagotavlja tudi pravico svobodne izbire in odločanja. Žalite vse, ki so se med osamosvajanjem Republike Slovenije izpostavljali nevarnostim vojne.V vseh sodobnih, demokratičnih državah dajejo prednost mladim, saj ti prinašajo nov veter, nove izkušnje in nova spoznanja. Nič ni večno, čas beži, tehnika in miselnost napredujeta in se spreminjata. Lahko smo zadovoljni, ker živimo v državi, kjer so znanje in izkušnje mladih cenjene in, da se tudi pri pomembnih odločitvah upošteva mnenje mladih, saj na mladih svet stoji. Bistvo je, da se mladi danes svobodno odločajo, kje in s kom bodo sodelovali, včasih to žal ni bilo mogoče, obstajala je le ena pot, rdeča ali nobena. V času diktatorja Tita so mladi nosili štafeto, vendar niso smeli razmišljati s svojo glavo. S prva so mladi izbranci nosili štafeto in le tisti izmed njih, ki so bili dovolj poslušni in so natančno upoštevali navodila starejših tovarišev, so lahko napredovali v Komunistično partijo in nato na vodilne položaje državnih podjetij in inštitucij. Za vse ostale, drugače misleče, so ta vrata ostala za zmeraj zaprta. Kot kaže, vas in sedanjo vladno garnituro moti prav to, da sedaj mladi razmišljajo s svojo glavo in da z njihovimi glasovi žal ne gre več manipulirati.Brez tehtnega razmisleka ščitite pogubna dejanja in nesposobnosti sedanje vlade, ki Slovenijo letno zadolži za dve milijardi evrov. Ste pač nekdo, ki še danes kima naslednikom bivšega režima, ki sedaj vladajo, in s pomočjo takšne diskriminacije poštenih ljudi, prikrivate njihovo nesposobnost. V Sloveniji je veliko problemov, ki potrebujejo resno obravnavo, zato se raje posvetite aktualnemu stanju v državi, politično obračunavanje pa prepustite volivcem, ki bodo na demokratičnih volitvah odločili, kot je prav.
Kaja iz Maribora***************Neverjetni so!
Članka sicer ne razumem, ker je, po mojem občutku, narejen »copy-paste« nekih stavkov, ki nimajo nobene povezave niti med seboj, kaj šele s slikama.
Kar se tiče slik, pa bi rekla takole:
Leva mi predstavlja vse tisto, tiste laži, ki bi rada, da jih ne jaz in ne moji otroci nikoli več ne doživijo. Vsa potvarjanja, zastraševanja, slabo gospodarjenje, zadolževanje. Nam, »Titovim pionirčkom«, se to dogaja že drugič. Zato me je še toliko bolj strah tega.Desna pa mi pomeni nasprotje tega. Nikoli nam še ni šlo bolje, kot takrat, ko je bil predsednik vlade Janez Janša.
Če prav pomislim, sta sliki čisto vredu, samo moj komentar bi bil: Zamislimo se , kaj nam prinese in prinaša, ena in druga opcija.
Tudi meja med njima ni tanka črta, ampak zelo debela!
Kar se pa tiče časopisa, sem v dilemi, ali naj ga še podpiram z naročnino. Včasih pa je tudi čisto koristno brati te neumnosti, vsaj veš, kaj predstavlja druga opcija.Tatjana Kodre****************Namesto, da bi mediji opozarjali na napake katastrofalne vladne politike, se ukvarjajo z blatenjem političnih nasprotnikov, ki niso krivi za katastrofalno stanje, v katerem se je znašla Slovenija na vseh področjih. Vladna koalicija preko svojih režimskih medijev obračunava z opozicijo. Na Klubskem večeru, ki sem se ga kot član stranke udeležil, je bilo veliko ljudi, ki niso člani Slovenske demokratske mladine.
Jutri se odpovem časopisu Delo!Filip, Hrastnik ****************Obupana tranzicijska zver
Ko sem danes v Delu zagledala sliki Josipa Broza Tita in Janeza Janše, sem sprva mislila, da gre za kakšno novo pravljico o tem, kako nam je šlo v času “Tito-partija-omladina-akcija” boljše kot v letih, ko je Slovenijo vodil Janez Janša. Pač v skladu s pričakovanji, da me naši mediji v blatenju nekdanjega premiera in poveličevanju vsega, kar ni on, ne morejo več presenetiti. Pa so me. Šli so tako daleč, da so Janšo primerjali s komunističnim diktatorjem, ki je zaslužen za izjavo in njene posledice: “Izdajalska manjšina ne bo nikdar več gledala naših divnih planin, naših cvetočih polj.” In res jih niso, so pa gledali temo Hude jame ter ječali v kočevskih breznih, okoli milijon jih ima Titov režim na vesti. In s takšnim morilcem primerjati demokratično izvoljenega politika je najmanj ogabno, da rajši ne omenim besed, ki bi jih najraje zapisala. Vsakršna z argumenti podkrepljena kritika je v demokraciji dobrodošla, tudi če je ostra, takšne primerjave pa ne zdržijo preverke demokratičnih standardov, so pod vsakršno kritiko. V katerikoli normalni državi bi sprožile val ogorčenja tudi v samem novinarskem cehu. Pri nas pa novinarji molčijo (in s tem stotim odgovorijo).
Gospoda Janšo spremljam od časov, ko je pomagal soustvarjati državo Slovenijo. Takrat je imel mandat vseh nas, ki smo tistega daljnega decembrskega dne na plebiscitu rekli, da hočemo svojo državo. Imel je mandat, da nam pribori samostojnost, tudi z orožjem, če bo potrebno. Žal je bilo nekajkrat potrebno tudi to. In prav zaradi spomina na tiste, ki so svoja življenja žrtvovali za demokratično Slovenijo, ob takšnih nedemokratičnih ekscesih ne bi smel molčati noben demokrat. Zato, “tovariši”, ne bomo več molčali, šli ste predaleč. Vaša obupana tranzicijska zver resda praska in grize, morda nas bo kdaj še ranila, a dotolkla nas ne bo! Prej ji bomo na naslednjih volitvah zadali smrtni udarec prav volilci. Tisti, ki verjamemo, da je demokracija edina prava pot. In takrat bo vaša zver dokončno odšla na smetišče zgodovine, kamor sodi.
Vilma iz Celja****************Odziv na članek objavljen v DeluNa članek objavljen v Delu lahko samo dorečem, da je res lahko srečen narod, ki ima nekoga, da prisluhne mladini in jih vabi k ustvarjanju svoje prihodnosti. To, da v časopisu Delo v mladih vidijo zgolj naivne pionirčke je samo dokaz, da se njihovi uredniki nahajajo v opciji samovšečnežev, ki tako ali tako delajo mimo volje izražene na referendumih. Biti mladim ob strani in z njimi iskati rešitve iz krize ni drža diktatorja, ampak nekoga, ki mu je mar.Bojan, Slovenj Gradec****************Današnje Delo me je v kolumni z naslovom ”Srečna mladina” že navsezgodaj, kot nekajkrat doslej, popbjuvalo s perverznostmi in nesmisli, ki so zrasli na zelniku avtorja Zorana Potiča. Med drugim tudi z žalitvami mene in mojih kolegov, ”srečne mladine”. Članek se seveda nanaša na klubski večer, ki smo ga preživeli v družbi s predsednikom Slovenske demokratske stranke. ”Strokovnost” avtorja lahko presodimo, ko primerja neprimerljivo: diktatorja Tita, ki nikoli ni zmagal na demokratičnih volitvah (vsaj na poštenih ne) z demokratično izvoljenim politikom Janezom Janšo. Primerja tudi mladino, ki je služila kot strumni agitprop totalitarnega režima s podmladkom demokratično izvoljene stranke, ki dosledno zagovarja spoštovanje demokratičnih pravic in temeljnih svoboščin. Seveda pa v ”članku” ne gre brez osebnih žalitev. ”Novinar” ima mene in moje kolege iz podmladka SDS za ”mlade, nedolžne in naivne” obraze. Zase in za moje kolege iz SDM lahko mirno zatrdim, da je vsaj pri zadnji karakteristiki avtor docela udaril mimo. Visoko zadolževanje države, ki mesečno presega 200 milijonov evrov in dejstvo, da bo odplačevanje dolga padlo na naša pleča, zadosti pove o tem, kako ”srečni” postajamo mladi v Sloveniji pod aktualno vlado. Iz dneva v dan manj!!
Drago, Ljubljana****************Znova so režimski novinarji na delu. Preostanek kumrovške “inteligence“!!
Njihova prioritetna naloga je ostra provokacija. Takšnih in podobnih nastopov je bilo že kar nekaj in zgleda, da še bodo. Akterji takšnih tekstov, obsodb in primerjav najdejo novinarje, ki jim je etika in novinarski kodeks neznanka, lahko smo zelo razočarani in zaskrbljeni. Torej se bo to tudi v prihodnosti dogajalo.
Najlepša vzpodbuda in tolažba ob takih dogodkih (če lahko temu tako rečem) je svetla prihodnost za sedanje in bodoče rodove. S pokončno dvignjeno glavo in s čisto vestjo lahko odbijemo vsak napad.
Aktualna oblast z vso svojo ekipo je pokazala svojo nesposobnost in ljudje so jih ocenili. Državljani Slovenije so ocenili tudi provokacije kot je ta aktualna, prepričan sem, da je večina zgrožena. Vsako vrženo poleno pod noge preskočimo kot pravi športniki in se zazrimo v začrtani cilj, ki je pred nami. S skupno močjo nam, bo uspelo.
Rad imam Slovenijo samo moja je, ena in edina…. boril sem se za njo in ne dam je kar tako.
Z velikim spoštovanjem do verbalno napadenih kolegov
Tomaž, Radeče****************Članek v Delu je očitna politična (anti)propaganda, ne morem verjeti, da se je odgovorni urednik upal objaviti tako diskreditacijo, ki nima nobenih zgodovinskih ali logičnih osnov. Težko bi verjel, da gre v tem primeru za “spodrsljaj”, ampak za načrten, politično motiviran napad novinarja, ki mu očitno daje podporo tudi odgovorni urednik. Tudi v današnji številki Dela se ta napad nadaljuje. Očitno se je uredništvo Dela odločilo, da bo ščitilo politične agitatorje znotraj svojih vrst novinarjev in urednikov, ki jih vodijo spin doktorji iz političnega ozadja.
Matevž C.