Najhujša možna zloraba parlamenta je zloraba funkcije predsednika DZ

Koalicija klientelizem, grabežljivost, korupcijo, brezobzirnost in slabo delo v lastnih vrstah brani za vsako ceno in z vsemi sredstvi. Državni zbor RS obravnava predlog za razrešitev predsednika državnega zbora dr. Pavla Gantarja, ki ga je v obravnavo predložila skupina 32 poslank in poslancev. Dopolnilno obrazložitev predloga za razrešitev je podal vodja poslanske skupine SDS  Jože Tanko.JOŽE TANKO: Hvala lepa za besedo. Spoštovani kolegi. Da v tej državi veliko stvari ne deluje, in da se vlada in koalicija ne ukvarjata s pravimi problemi, je vsem jasno že nekaj časa. Če so mnogi na začetku manta še upali in verjeli, da levi trojček, tako imenovani KGB zmore več, kot po mnenju istega KGB-ja slabotna Janševa vlada, so se hudo opekli. Ljudje ne mislijo več tako in tako kažejo tudi vsa ljudska preverjanja v zadnjem letu, tako lokalne volitve, kot pet referendumov. Vsakič krepek poraz koalicije na referendumih, vsakič s plebiscitarno večino, in to petkrat. Kljub vsem manipulacijam, ki si jih je privoščila vladna koalicija v državnem zboru, ko je odlašala z razpisi referendumov, ko jih je pošiljala na ustavno sodišče, ko je preprečevala hkratno odločanje na tako imenovanem referendumskem dnevu, se je vedno zgodilo isto, nič ni pomagalo. In vsakič krepke nezaupnice. Kako to ne bi koalicija doživela, ko pa smo v zelo kratkem času, dobrih dveh letih, zdrsnili strmo navzdol. Od ene najuspešnejših, najtalentiranih članic Evropske unije, kateri je bilo prav zaradi rezultatov in pripravljenosti, kot prvi novi članici, zaupano predsedovanje Evropski uniji, postajamo evropski problem, pa smo imeli najboljše prognoze od vseh. V kratkem času smo zapravili vse gospodarske, kadrovske, socialne, politične in druge resurse, uveljavljajo pa se nove vrednote: klientelizem, grabežljivost, brezobzirnost, vse z veliko začetnico. Povzročitelji nezakonitih ravnanj in »velikih svinjarij« so politično in institucionalno zaščiteni. Za njih ne veljajo pravila pravne države.Predsednik republike njihove projekte in izpade nekritično brani, dodeljuje jim odpustke in nudi druge priložnosti. Predsednik vlade se spreneveda in ne ukrepa v skladu s pooblastili, predsednik državnega zbora pa s postavljanjem nad ustavo preprečuje celo razprave v državnem zboru. Ker so seje državnega zbora edine prenašane in dostopne vsej javnosti, predsednik državnega zbora preprečuje, da bi javnost sploh izvedela, kakšno je dejansko stanje v državi. Sumi korupcije in klientelizma, podeljevanja poslov s svojim političnim podpornikom in botrom, zlorabe pri javnih razpisih, ignoriranje odgovornosti, valjenje krivde na opozicijo in še druge stvari, ter preprečevanja in zavračanja razprav o teh zadevah, so v tem mandatu postale stalnica. Koalicija klientelizem, grabežljivost, korupcijo, brezobzirnost in slabo delo v lastnih vrstah brani za vsako ceno in z vsemi sredstvi. Poslanci SDS smo 13. maja zahtevali sklic izredne seje in v skladu z Ustavo in Poslovnikom bi jo dr. Gantar moral sklicati do 28. maja. Tega ni storil. Vmes nas je sicer 25. maja, to je zelo simbolno, na dan mladosti, obvestil in zahteval neke bagatelne popravke, ki smo mu jih posredovali še isti dan. Pred tem je bil k meni poslan še namestnik generalne sekretarke državnega zbora Matjaž Plevel, to je gospod, ki sedi za nami, da bi me nekako le prepričal, da bi zahtevo umaknili in jo potem spremenjeno, po željah Gantarjevega političnega ozadja ponovno vložili, s čemer bi začel teči nov petnajstdnevni rok. Prebrisano, ampak temu nismo ugodili. 25. maja je tudi predsednik državnega zbora na tiskovni konferenci nameril strupene puščice na SDS, ker smo zahtevali obravnavo štirih točk, o štirih velikih sklopih nepravilnosti in to v času referendumske kampanje. Dejal je, da gre za zlorabo institucije izredne seje in državnega zbora in temu se je potrebno upreti. In uprl se je s kršitvijo ustave. Ta v 85. členu pravi, redne in izredne seje sklicuje predsednik državnega zbora. Izredno sejo mora sklicati, če to zahteva najmanj četrtina poslancev ali predsednik republike. Poslovnik državnega zbora pa določa, da se to mora zgoditi v petnajstih dneh. Pa se ni zgodilo, se je Gantar šele za petek 3. junija uvrstil na sejo kolegija točko, dogovor o sklicu izredne seje, kar pomeni, da je že 25. maja izpolnjevala vse pogoje za sklic, seja pa bi bila lahko najprej sklicana 6. junija, torej deset dni po izteku roka. To pa je norčevanje iz ustave, najvišjega akta te države. Zato smo zahtevo 31. maja, tri dni po izteku roka za sklic izredne seje, umaknili iz postopka in istočasno, skupaj s SNS zahtevali novo izredno sejo, na kateri bi zaradi kršitve ustave in poslovnika odločali o razrešitvi predsednika državnega zbora dr. Gantarja. Pa tudi te izredne seje dr. Gantar ni sklical v skladu z ustavo in poslovnikom državnega zbora. Kršil je iste določbe obeh aktov, kot v prejšnjem primeru, zahtevo za njegovo razrešitev pa stlačil med redne točke te seje državnega zbora, čeprav mi nismo zahtevali nobene obravnave na redni seji. Je pa zanimivo, da bi predsednik državnega zbora obe točki realiziral in jih, eno bo od teh realiziral, vendar ne način, kot to določa ustava in ne v rokih, kot jih določa poslovnik državnega zbora, kar pomeni, da je za predsednika državnega zbora pomembnejše cenjeno politikantstvo in nadmudrivanje, kot pa ustavnost. O zadevah, ki so predmet naših zahtev, bo sicer dr. Gantar dopustil razpravo, vendar samo takrat in na način, ko bo to odgovarjalo predsedniku državnega zbora in koaliciji. O čem pa je preprečil predsednik državnega zbora razpravo? O našem bančnem sistemu.Obe banki sta se pred nedavnim na čuden način dokapitalizirali z nekaj 100 milijonov evrov. Pri obeh je bil vložen javni denar. Pri obeh je padla krepko boniteta, kar pomeni, da se jim bo denar krepko podražil, pa tudi nam vsem. Obe banki sta izplačali pretirane regrese, obe imata slabo zavarovane naložbe doma in na Balkanu in tudi velike odpise, kar pomeni, da je slovenski bančni sistem v resnih zagatah. Pri Novi ljubljanski banki je še neznana usoda Kramerjevega milijona. Pri Novi kreditni banki pa vloga predsednika države dr. Turka in katastrskih skladov pri teh zadevah. Pojavila so se nova dejstva pri biseru klientelizma in korupcije, KK. Pri NPU-ju je dr. Gantar zapisal, da vlada za NPU ni pristojna. Ja, kdo pa je, če ni vlada pristojna? 4. člen Zakona o vladi pravi: vlada je odgovorna državnemu zboru za politiko države, ki jo vodi in za razmere na vseh področjih iz pristojnosti države. Odgovorna je tudi za izvajanje zakonov in drugih predpisov državnega zbora ter za celotno delovanje državne uprave. Za vlado so skupno odgovorni vsi njeni člani, za delo posameznega ministrstva pa pristojni minister. Da samo spomnim, za NPU je vlada ustanovila medresorsko skupino, kasneje je opravljala preiskavo protikorupcijska komisija, z njo se ukvarja tožilstvo in en del policije. Revizijo je opravilo računsko sodišče in stroške redno, kljub krizi plačuje državni proračun. Vložena je bila tudi interpelacija proti ministrici, zaradi istega primera. Branila jo je cela vlada s predsednikom vlade Borutom Pahorjem na čelu. Sicer je ministrica ostala, vendar je mnogim ostal grenak priokus. 19. aprila je vodja poslanske skupine Socialnih demokratov Dušan Kumer dejal: “To se zgodi vedno, ko predsedniku vlade uidejo stvari iz rok. Kresalova bi lahko odstopila že lani, ko jo je koalicija branila na vse pretege, zaradi afere s bulmastifi in zgradbe NPU na Dimičevi. Golobič pa, zaradi afere Ultra, zaradi česar imamo v parlamentu celo parlamentarno preiskavo.” Zgodba z bulmastifi, ugotovljena nova dejstva pri nesrečnih spolno zlorabljenih kužkih pasme bulmastif, nove krvne sledi in končno je bilo ugotovljeno tudi iskanje, ugotovljene so tudi kamere in vsi se ukvarjajo samo s tem, kdo je fotografiral in fotografijo poslal naprej. Tudi pri Darsu so številne nove nepravilnosti, kljub mnenju in negativnemu mnenju in pozivu računskega sodišča za razrešitev se ni zgodilo nič. Nadzorniki ne ukrepajo, nova agencija, ki je nadrejena, piše, to je AUKN, piše pobude in bogu krade čas. Vlada oziroma Borut Pahor se v to sploh ne vtika, čeprav je vlada odgovorna za celotno delovanje državne uprave in države. Vsi pristojni se vztrajno izogibajo državnemu zboru večkrat brez opravičila, to je postal novi standard in dr. Gantar se na to ignoranco recimo Darsa, AUKN-a sploh ni odzval. Jaz menim, da tako ravnanje tudi tolerira. Iz ravnanja vlade in tudi državnega zbora kot celote lahko sklepamo, da nacionalni preiskovalni urad in Dars sploh nista znotraj države in državne uprave.To so torej vsebine, na katerih bi razpravljali na izredni seji državnega zbora, če bi jo takrat dr. Gantar sklical. Ker je ni, je preprečil razpravo o tem in se je postavil prav na vrh piramide tistih, ki ščitijo nezakonita ravnanja. Najhujša možna zloraba parlamenta je zloraba funkcije predsednika državnega zbora, za neustavno preprečitev razprave o tistih ravnanjih, ki so obremenjeni s sumi klientelistično koruptivnih in nezakonitih ravnanj predstavnikov vladajoče politične elite. Uporabe funkcije predsednika državnega zbora, kot dela sistemske zaščite malverzacij, ponarejanja, kraj, slabega in negospodarnega dela.Da zadeve v koaliciji niso urejene, da koalicija ne deluje na zdravih načelih in da kakšna koalicijska stranka prepozno spozna usodno svoje odločitve, kažejo tudi izjave, kot sem prej prebral, vodje poslanske skupine Socialnih demokratov Dušana Kumra, lahko jo preberem še enkrat: »Kresalova bi lahko odstopila že lani, ko jo je koalicija branila na vse pretege zaradi afere z bulmastifi in zaradi zgradbe NPU na Dimičevi, Golobič pa zaradi afere Ultra zaradi česar imamo v Državnem zboru celo preiskovalno komisijo«.Da se podobna obžalovanja ne bi pojavila kdaj kasneje, vas pozivam, da naš predlog za razrešitev predsednika državnega zbora podprete. Vsi tisti, ki boste glasovali proti razrešitvi dr. Gantarja s funkcije predsednika državnega zbora, boste podprli kršitve ustave in nezakonita klientelistično koruptivna ravnanja sedanje oblasti. S tem boste stopili pod dežnik privilegijev samovoljnega ravnanja in razlaganja ustave in zakonov in to ne more biti nikakršen obet za vzpostavitev pravne države in za zagotovitev enakosti vseh pred zakoni. Za takšno ugotovitev niso potrebni modreci, zadostuje zdrava kmečka pamet. Hvala lepa.
 

 
Objavljamo magnetogram, ki ni avtoriziran!
 
ZVONKO ČERNAČ:  Spoštovane kolegice in kolegi, dr. Pavle Gantar, predsednik Državnega zbora, vsi ostali prisotni! Absolutistični vladarji so tisti, ki ne dovolijo kritike na svoj račun. Absolutistična oblast je tista, ki demokratične standarde, ki veljajo v demokratičnih državah, in ki dopuščajo kritiko v skladu z veljavno ustavo in zakoni, označi za neprimerne, nepotrebne in rušenje institucij sistema. Skupina 27 poslank in poslancev je 13. maja 2011 vložila v skladu z 58. členom Poslovnika Državnega zbora zahtevo za sklic izredne seje Državnega zbora, s štirimi ključnimi točkami.
 
Prvič. Politika Vlade Republike Slovenije do poslovnih bank v večinski državni lasti.  Drugič. Koriščenje sredstev davkoplačevalcev, posebej izpostavljamo v tem primeru neprimeren, nepotreben, škodljiv, gospodarno škodljiv pa tudi drugače najem stavbe za potrebe nacionalnega preiskovalnega urada.Tretjič. Policijsko, sodno ščitenje privilegijev, izbrancev s strani ministrice za notranje zadeve in ministra z pravosodje, predvsem v smislu pravne države, njenega rušenja, dokazano ne deluje oziroma za ene deluje s svetlobno hitrostjo za druge pač ne.Četrtič. Razjasnitev delovanja uprave in nadzornega sveta družbe Dars pri posameznih primerih delovanja in ravnanja hudih kršitev obveznosti dobrega poslovanja. Kljub izpolnjenim ustavnim pogoje, ki jih ustava določa v 85. členu, predsednik Državnega zbora dr. Gantar, seje ni sklical. In predlagateljem tako takrat, včeraj, pa tudi danes, na nek način sporoča, da so očitki, ki letijo v zvezi s tem nanj, smešni in neresni. Oprostite, spoštovane in spoštovani, kršitev ustave, kršitev tistega, ker ustava nedvoumno določa, je torej po mnenju predsednika Državnega zbora smešno. In potem smo predlagatelji tisti, ki rušimo avtoriteto institucij zaradi tega, ker opozarjamo na njihova nepravilna ravnanja, na ravnanja, ki niso ne samo v skladu z ustavo in zakoni, v tem primeru je to Poslovnik Državnega zbora, ne pa tisti, ki se teh ravnanj ne držijo oziroma jih kršijo. Ne enkrat, večkrat, praktično na vsaki seji Državnega zbora smo priča manjši ali večji kršitvi poslovnika, ki naj bi v tem Državnem zboru za nas bil zakon.
 
Ustava v 85. členu izredno določa, da redne in izredne seje Državnega zbora sklicuje predsednik Državnega zbora in ta ustava določa, da predsednik Državnega zbora mora sklicati izredno sejo, če to zahteva četrtina poslancev Državnega zbora ali predsednik republike. Kljub izpolnjenim pogojem tako formalnim kot vsebinskim, predsednik Državnega zbora izredne seje ni sklical. S tem se je postavil nad ustavo, ne prvič. Skupina 27 poslank in poslancev je zahtevala lani, 21. aprila sklic seje v zvezi s sumom zlorabe policije v politične namene in v zvezi s sumom zlorabe prikritih preiskovalnih ukrepov v Državnem zboru. Seja ni bila sklicana. V drugem primeru, ravno tako pred letom dni, v primeru zahteve, ki naj bi obravnavala financiranje Stožic s strani bank v večinski državni lasti v času najhujšega kreditnega krča v Sloveniji, je predsednik Državnega zbora svoje ravnanje opravičeval z vsebino.
 
V svoji arogantnosti in samovolji je šel tako daleč, da je izjavil, da je branil ustavo, s tem ko ni sklical izredne seje, kljub jasni in nedvoumni ustavni določbi, češ da je bila predlagana razprava o zadevi, o kateri državni zbor nima kaj razpravljati. Šlo je za razpravo o financiranju Stožic za problematiko, glede katere je bilo nedavno ugotovljeno, da je bil del sredstev dodeljen protipravno, zaradi česar jih bo Republika Slovenija morala vračati v proračun EU. Poleg tega je izpostavljenost največje državne banke NLB v tem primeru prevelika in spet bodo negospodarni krediti bremenili davkoplačevalce. Predsednik DZ se je iz predlagateljev takrat norčeval, jih poniževal. S svojim ravnanjem pa je dokazal, da je z imenovanjem na funkcijo predsednika državnega zbora, žal oblekel tudi obleko samodržca, ki si po svoje razlaga ustavo, zakone in poslovnik tega državnega zbora. Še posebej seveda, ko gre v primeru za poslance, ki sedijo na njegovi desni. Mimogrede nam, torej tistim, ki sedimo na njegovi desni strani tudi pogosto očita pomanjkanje argumentiranje razprave, lahkotnosti izrekanja besed, itd.
 
Njegov pogled ali ušesa pa očitno ne zaznavajo ravnanj tistih, ki sedijo pred njim in od katerih prihaja največ sovražnega govora, poniglavih primerjav, osebnih diskreditacij in diskvalifikacij brez argumentov in izključno z namenom osebnega obračunavanja. Da o tistih, na levi, ne izgubljam dodatnih besed. In tako takrat pred letom dni kot danes slišimo, da izredna seja kljub jasni ustavni določbi ni bila sklicana, zaradi tega, ker smo jo predlagali v neprimernem času. Takrat v času županskih volitev, sedaj pa v času referenduma.
 
Predsednik državnega zbora, dr. Pavel Gantar, je večkrat dokazal, ne samo v tem primeru, da je najprej član partije, besedo uporabljam v strankarskem pomenu, da ne bo pomote. Zvest vojščak svoje stranke, potem vladajoče koalicije in šele po tistem, če ostane še kaj v tej avtoritarni oblastniški drži, predsednik državnega zbora, ki naj bi bil nepristranski, enak do vseh in predvsem prvi med enakimi in nič več. Dosleden je pri omejevanju razprav in odvzemu besede poslancev iz opozicijskih vrst najbolj tistim, ki sedijo na njegovi desni, včasih tudi komu na sredi in res izjemoma na levi za vzorec, da se dobi občutek demokratičnosti, ki naj bi prevladal. Ko je potrebno spoštovati ustavo pa pravi, da vse, kar počne za to, da jo brani in brani jo približno tako kot ustavno sodišče v nedavni odločbi, ko je z domnevnim ščitenjem ustavnosti sprejelo odločitev, ki je v nasprotju z zakonom se je nova občina, ki je ustavna sodišče v bran te ustavnosti ustanovilo ne izpolnjuje pogojev, ki jih določa zakon. Če že zanemarimo delitev oblasti na zakonodajno, sodno in izvršno.
 
Pred letom dni je predsednik DZ zahtevo za izredno sejo zavrnil, ker smo po njegovem mnenju želeli razpravljati o konkretnih finančnih razmerjih. O tem pa naj državni zbor ne bi smel razpravljati sploh ne na izredni seji. Poučil nas je, da bi sklicali izredno sejo, če bi predlagatelji začeli razpravljati in sprejemati sklepe, priporočila o, citiram, “politiki vlade v zvezi z bankami v delni državni lasti in njihovo realno ali domnevno izpostavljenost o tveganju in kreditom”. Kaj se je zgodilo? Po enem letu se je predsednik DZ ujel v lastno past. Kaj smo predlagali v tej zahtevi? Prej sem prebral prvo točko, ki se je glasila “Predlogi priporočil v zvezi s politiko Vlade RS do poslovnih bank v večinski državni lasti”. Dr. Gantar izredne seje kljub temu ni sklical. Skriva se za formalnostmi, skriva se za pike, vejice, mnenje Zakonodajno-pravne službe in ostalih pravnih teoretikov, na dolgo bi lahko torej terorizirali in utemeljevali naprej, vendar mislim, da je to nepomembno. Bistvo je vidno tudi slepcu.
 
Predsednik državnega zbora zavestno in načrtno krši ustavo in poslovnik državnega zbora in zaradi tega se zaveda in zato je njegova odgovornost toliko večja. Išče pike in vejice pri opozicijskih predlogih za to, da bi preprečil obravnavo na državnem zboru o temah, ki so za vladajočo koalicijo neprijetne in pri tem načrtno in perfidno tudi danes izza te govornice manipulira z javnostjo.
 
Zakaj to počne, se vprašajmo? Ali je zanj na prvem mestu varovanje ustavnosti in zakonitosti, ali je zanj na prvem mestu delovanje državnega zbora v interesu vseh državljanov te države, ali je zanj na prvem mestu delovanje tega državnega zbora v interesu vladajoče koalicije in preprečitev razprav o tistem, kar je za to vladajočo koalicijo obremenjujoče? Vsak sam v tej dvorani si bo lahko dal odgovor na vprašanje in v skladu s tem odgovorom bi bilo tudi prav, da potem, ko bo tajno glasoval, glasuje, seveda se to ne bo zgodilo, ne glede na to, da sem  trdno prepričan, da večina nas ve, da vse te robote niso v prid izgradnji večje demokratičnosti, tudi ne institucija Državnega zbora, drugače ji ne bi ugled padal iz meseca v mesec in tudi ne temu, da se stvari, ki v tej državni niso dobre in jih je potrebno popraviti, popravijo.
 
Kdo pa bo drugi povzdignil glas, če ga ne bomo v tem parlamentu iz zagovornic. Saj to je vendar edino sredstvo in edino orožje, ki ga imamo na voljo. Zato, da bi lahko vplivali na stvari, ki niso dobre, ki so slabe, ki so negospodarne, ki so nezakonite, da bi vplivali na to, da bi bile boljše in da bi bile predvsem v interesu ljudi, ki živijo v tej državi.
 
V tej razpravi, ki je bila očitno za vladajočo koalicijo še posebej v tem trenutku, ko razpada po vseh šivih, obremenjujoča, bi se recimo sprožilo vprašanje o tem in zanimivo bi bilo to vprašati ministrico za notranje zadeve, ali bi sklenila zasebno tako pogodbo kot jo je z MPU, da bi nekomu vsak mesec plačala približno 11.000 evrov več, kot znaša plačilo lizing obroka in da bi po plačilu celotne kupnine, ko bi mu vse plačala, ne bila lastnica te stavbe, ki bi jo odplačala skozi to obdobje, pač pa bi bila približno 20 milijonov vredna stavba v evrih last tega subjekta.
 
In zakaj se je tako ravnanje zgodilo? Če verjetno nihče zasebno takšnega posla ne bi sklenil. Zakaj se je v javni sferi tako ravnanje zgodilo in zakaj ni na nek način ukrepal predsednik Vlade, ta Državni zbor, če hočete, ker smo o tem razpravljali tudi v Državnem zboru, zakaj nihče v tej zgodbi ničesar ne ukrene?
 
Kaj je tisti interes, kaj je tisto lepilo, ki vas drži skupaj, da preprečujete ne samo da bi se te stvari uredile in razčistile ampak preprečujete celo razprave o tem vprašanju.  Glede neodvisnosti in nepristranosti predsednika Državnega zbora in očitanja o tem, da seje niso ob pravem času, bi se bilo treba vprašati prvič formalno seveda ni nikjer določeno v kakšnem času lahko predlagatelji zahtevajo razpravo o katerem vprašanju in tudi ni pristojnost predsednika Državnega zbora, da bi zaradi tega, ker je po njegovem mnenju določena razprava sprožena v, po njegovem mnenju, napačnem času, tako razpravo preprečil ali omejeval in deloval proti ustavno in se postavil zaradi tega nad Ustavo.
 
Ampak pustimo. Dajmo pogledati, kako pa je ta predsednik Državnega zbora v preteklosti ravnal sam. Ali ni sam tudi usmerjal razpravo o posameznih točkah dnevnega reda na dneve, ko recimo ni bilo na koncu glasovanj, ker so bile teme neprimerne, neprijetne za vladajočo koalicijo, ker se ve kakšna je potem prisotnost v dvorani in zdaj spet jaz špekuliram in manipuliram, kar ni lepo, spoštovani predsednik, ampak žal z vašim načinom razprave ste me navedli tudi na ta način.
 
In bom zaključil. Ampak tisto, kar je mene osebno zmotilo, je bila recimo vaša aktivna udeležba v referendumu o zakonu glede malega dela, kjer ste kot predsednik Državnega zbora iz mesta predsednika Državnega zbora, iz te hiše javno agitirali v podporo temu zakonu, kljub temu, da sedimo v tem Državnem zboru tako tisti, ki so ta zakon podprli, kot tisti, ki tega  zakon niso podprli in da smo bili razdeljeni približno na pol. In ne govoriti, da je bila ta drža nevtralna, do vseh enaka in da ni bilo v tem nobene pristranskosti.
 
Zdaj v tej razpravi tudi v povezavi s tem, ki smo jo želeli odpreti, bi se seveda odprlo tudi vprašanje o tem, da pravo v tej državi sicer velja za vse. O tem ni dvoma, vendar implikacija te veljavnosti za vse je pa zanimiva, za ene velja malo bolj, za druge malo manj, nekateri imajo privilegiran dostop do varovanja svojih upravičenj in pravic do sodišča, če se slikovito izrazim dobesedno skozi stranska vrata lahko prihajajo in odhajajo in v privilegiranem “tajmingu” dosežejo uveljavljanje svojih pravi in upravičenj v postopkih. Na drugi strani pa imamo primere, ob tem istem pravu, ko zastarajo zadeve, ko se ne odvijajo postopki, ki so stari po pet ali deset let in po navadi ko pogledamo se v teh postopkih tako ali drugače znajdejo večinoma tisti, ki so tako ali drugače povezani ali strankarsko ali gospodarsko ali politično z vladajočo koalicijo.
 
V tej razpravi bi se seveda odprlo tudi vprašanje, zakaj moramo davkoplačevalci plačevati zgrešene naložbe državnih bank, predvsem največje državne banke in zakaj nihče od pristojnih predsednik države, predsednik Vlade, predsednik Državnega zbora, ta Državni zbor, nič ne ukrene? Zakaj morajo davkoplačevalci venomer sanirati slabe, neodgovorne, škodljive odločitve, ob tem, da je bil celo nek predsednik uprave te največje banke nagrajen z enim milijonom evrov nagrade in nihče v tej zgodbi ničesar ne ukrene. Jaz mislim, da je tu vprašanje, ki je vitalnega pomena, ne samo za izgradnjo pravne države, ampak predvsem za izgradnjo in uveljavljanje stabilnosti in trdnosti našega finančnega in bančnega sistema. Prej ali slej bo nekdo moral opraviti zelo resno razpravo o tem vprašanju, ne samo razpravo, prej ali slej bo nekdo moral potegniti zelo resne in odgovorne odločitve, ki ne bodo lahke, in kasneje, ko bodo sprejete, težje jih bo uveljaviti in večja škoda bo nastala v tej državi.
 
Seveda bi se v tej razpravi tudi odprlo vprašanje zakaj morajo davkoplačevalci plačevati nepotrebne najeme stavb, in to tako, da na njih mastno služijo prijatelji ministric in ministrov. Zakaj morajo davkoplačevalci še vedno, po vseh teh letih, plačevati oziroma preplačevati gradnjo avtocest, odgovornim pa se ne zgodi nič, kljub pozivom Računskega sodišča k njihovi razrešitvi. Verjetno je razlog za to v tem, da gre za neko politično sprego med tistimi, ki zasedajo ta odgovorna mesta v vodilnih položajih in njihovimi nadzorniki. Gre za pripadnike iste stranke v okviru vladajoče koalicije. Velikokrat so v prijateljskih navezah. In seveda je skozi to tudi nemogoče pričakovati neko odgovornost in odgovorno ravnanje pri njihovem ravnanju. In verjetno bi se skozi to razpravo tudi za bodoče, ne glede na to katera vlada bo, odprlo vprašanje ali ne bi bilo dobro, da bi se uveljavil drugačen sistem nadzora v teh družbah, in naj bo tudi v teh družbah dopuščena možnost opoziciji, da sodeluje pri nadziranju teh subjektov. Mogoče je pa to ključ do tega, da bi se bolj odgovorno in bolj racionalno upravljalo in gospodarilo s tem premoženjem.
 
Tako lani, ko je šlo z razpravo o negospodarnem ravnanju s proračunskimi sredstvi na podlagi prijateljsko političnih navez in z negospodarnim ravnanjem državnih bank pri financiranju projektov, ki ne bodo nikoli vrnili vloženih sredstev, zaradi česar so, kot sem že povedal, davkoplačevalci že nekajkrat plačali po nekaj sto milijonov evrov za tako imenovano dokapitalizacijo Nove Ljubljanske banke, zato da si gospodje lahko delijo visoke zaslužke in nagrade, tako tudi letos pri zahtevi za sklic izredne seje Državnega zbora o temah, ki so še kako v pristojnosti Državnega zbora se je predsednik Državnega zbora pri preprečevanju te razprave poslužil predvsem formalnosti, pik in vejic. Torej, ne gre v tem primeru le za nespoštovanje Ustave in Poslovnika, gre za zavestno in načrtno preprečevanje oziroma omejevanje pravice Državnemu zboru, da skozi argumentirano razpravo sprejme odločitve, ki naj bi pripomogle k nadaljnjemu preprečevanju oziroma odpravi teh neprimernih rabot. Predlagatelji smo pri vsaki od teh štirih točk zelo jasno in nedvoumno predlagali sklepe, ki bi, po moji oceni, bili tudi večinsko sprejeti oziroma podprti. Vprašanje pa je seveda ali bi jih bila, ali bi jih sploh želela ta vlada oziroma ta vladajoča koalicija uveljaviti oziroma izpeljati. Kajti, vsi ti sklepi so seveda prelagali en velik del odgovornosti na tistega, ki trenutno to odgovornost v tej državi tudi ima, ali kakorkoli že. Državni zbor bi svojo nalogo s tem, ko bi na podlagi te razprave sprejel ustrezne odločitve, svojo nalogo opravil, in dal bi nek jasen signal pristojnim, da stoji za tem, da se te stvari razčistijo in da se te negospodarnosti in neodgovorna ravnanja odpravijo.
 
Mislim, da je ta razprava še kako v interesu državljank in državljanov te države, da je še kako v interesu Republike Slovenije, da je tudi v interesu izgradnje parlamentarizma in uveljavljanja njegove teže v našem demokratičnem sistemu, zato bi jo bilo potrebno, seveda, opraviti. Na nek način jo bomo verjetno opravili danes v razpravi, ampak to seveda ni to.
 
Danes govorimo predvsem o razrešitvi predsednika Državnega zbora, ker ne spoštuje Ustave in Poslovnika, ki predstavlja zakon v Državnem zboru. O tem govorimo zato, da bi lahko govorili o resničnih problemih, s katerimi se sooča Slovenija. Največji problem pa gotovo predstavljajo klientelistično politične naveze, ki so zaradi svojih neprimernih odločitev izgubile zaupanje ljudstva, želele pa bi kljub temu, če ne gre drugače pa s prevaro o preurejanju vlade vladati še naprej. Ena od vladnih strank se je v tej vlogi že izkazala. Njeni poslanci podpirajo vladne odločitve bolj trdno kot prej, ko so sedeli skupaj v vladi in to odločitve, ki so za Slovenijo slabe. Zares odhaja iz vladne ekipe, a dr. Gantar kot bodoči opozicijski poslanec ostaja. Veže ga, pravi, odgovornost do države.
 
Nekateri najbolj servilni iz kluba 571 so včeraj že aplavdirali tej odgovorni odločitvi, tisti resni pa se lahko samo globoko zamislijo, ne le nad stanjem duha v tem parlamentu, nad stanjem duha v celotni družbi, nad stanjem duha v celotni državi, nad stanjem duha, ki ga tako slikovito pooseblja ravno predsednik Državnega zbora z besedami in navzven globoko demokratičen, v ravnanjih izjemno avtoritaren. Danes predstavlja v tem kontekstu predsednik Državnega zbora, kakorkoli se že sam sebi zdi pomemben in nenadomestljiv samo dodatno oviro na poti do uveljavitve normalne države, pravne države, pa ne zato, ker ne predstavlja nobene svežine, ne zato, ker ne gre za mlad obraz, ne zamerite, zdaj je to moderno, saj veste, rešitelji so v mladih obrazih, v efektivnih marionetnih facah, ki jih ni, jih ne vidimo, a so vseeno tu oziroma bodo v letu dni rešile Slovenijo, pač pa zato, ker je v imenu te svežine in novih obrazov pripravljeni iti preko Ustave.
 
Oglaša se takrat, ko bi moral molčati in molči takrat, ko bi moral govoriti oziroma se oglasiti. Glasen je predsednik Državnega zbora, ko predlagatelji zahtevajo spoštovanje ustavnosti, po njegovem gre v tem primeru za rušenje demokratičnih institucij, molči pa recimo v primeru oziroma takšna ravnanja podpira, ko vladi poslanci z zlorabo procedure dvakrat izločijo predsednika preiskovalne komisije v nasprotju oziroma samo zaradi tega, da to telo ne bi opravilo svojega dela, za katerega ga je Državni zbor imenoval.
 
Po vloženi zahtevi pa so nastopile še nove okoliščine. Zares odhaja v opozicijo, očitno fiktivno, sicer bi dr. Gantar odstopil sam, razen, če je na predsedniški stol priklenjen, tako kot poslanci Socialnih demokratov in LDS-a na svoje. V vsaki normalni državi bi v takšnih okoliščinah in ob takšnem ravnanju, ob takšnih kršitvah ustavnosti predsednik Državnega zbora odstopil sam in s tem na nek način razbremenil ta prostor, ki se je tudi zaradi njegovega načina vodenja Državnega zbora, pa ne samo zaradi tega, da ne bo pomote, vsak smo nekaj k temu pripomogli, nabil z negativno energijo in prepustil mesto drugemu, pa četudi samo za tri ali štiri mesece. Hvala lepa.