Najboljša energija je tista, ki jo privarčujemo

Pomembno je poiskati dobre rešitve na gospodarskem, energetskem in okoljskem področju, ki naj bodo dolgoročne in energetsko učinkovite ter okolju prijazne.  Na javni razpravi o energetski strategiji Republike Slovenije in perspektivi jedrske energije, v organizaciji Ekološkega foruma in Strokovnega sveta SDS, so sodelovali predsednica Ekološkega foruma dr. Vlasta Krmelj, slovenska poslanka v Evropskem parlamentu in predsednica Odbora za okolje in prostor v Strokovnem svetu SDS dr. Romana Jordan Cizelj, predsednik Zelenih Slovenije Vlado Čuš ter vodja službe za dovoljenja in analize v GEN Energija d.o.o. dr. Tomaž Žagar.V uvodnem pozdravu je podpredsednica SDS Sonja Ramšak izpostavila pomen obravnavane tematike za Slovenijo. Razpravo je nadaljevala evropska poslanka iz vrst SDS dr. Romana Jordan Cizelj, ki je uvodoma spomnila na evropsko zavezo, da je potrebno do leta 2020 človeške izpuste zmanjšati za najmanj 20% in do takrat doseči najmanj 20% delež obnovljivih virov energije. Izpostavila je dva srednjeročna izziva: področje notranjega trga in učinkovite izrabe energije. Opozorila je, da je cilj učinkovite izrabe energije zaenkrat zgolj načelne narave in ni prenesen v zakonodajne akte. »V okviru strateškega energetskega načrta se izvaja več pobud, tako na področju vetra, izkoriščanja sončne energije, jedrske energije, pametnih omrežij, zajemanja in shranjevanja vodika in trajnostne uporabe bioenergije,« je pojasnila.Dotaknila se je tudi jedrske nesreče v Fukušimi. Dejala je, da moramo sočustvovati z žrtvami in jim pomagati, hkrati pa se iz tega nekaj naučiti. »Ko bo znanih še več podatkov, ki nam jih bo podala stroka, moramo videti, ali so bili vzroki taki, da se lahko pojavijo tudi v Evropi in če se lahko, kako jih je možno preprečiti,« je prepričana. »Med evropsko politiko prevladuje prepričanje, da je potrebno iti v takoimenovane obremenitvene teste, kjer bo ocenjen nivo stopnje varnosti jedrskih elektrarn v EU,« je dodala. »Leta 2009 je bila sprejeta direktiva o jedrski varnosti, ki je začetek uvajanja skupnih varnostnih standardov, pravkar pa poteka postopek obravnave varnostnih standardov pri ravnanju z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim jedrskim gorivom,« je povedala evropska poslanka in svojo razpravo sklenila z naslednjimi besedami: »Prav je, da tudi EU prevzame del bremena, da poskrbimo za jedrsko varnost, saj se radioaktivno sevanje ne ustavi na državnih mejah, zato je potrebno tu imeti enotne najvišje možne varnostne standarde.«

Po predstavitvi evropskega vidika je razprava prešla na lokalno problematiko, o kateri je spregovorila dr. Vlasta Krmelj. Ker je energija pojem, ki se tiče vseh nas, se moramo po njenih besedah opredeliti, ali smo na strani okoljevarstvenikov ali na strani energetikov. Dodala je, da se v Sloveniji večina energije uvozi, predvsem za prevozna sredstva, kakor tudi za ostala področja, kar bi nas moralo skrbeti, saj lahko pride do energetske revščine, o kateri že poročajo iz nekaterih držav. »Potrebno se je zavedati, da je energija vedno dražja in tako zelo vpliva na posameznike kakor tudi na celotno državo. V Sloveniji je še vedno gospodarska kriza in prav energetska politika je pokopala marsikatero podjetje. Mnogo stvari bi se lahko naučili tudi od drugih držav, ki so, s pomočjo določenih strategij, ki jih dopušča njihova zakonodaja, dosegle cilje po samozadostni oskrbi z energijo,« je še dejala dr. Krmeljeva in dodala, da ima pri tem zelo pomembno vlogo izobraževanje, ki lahko nudi gospodarstvu znanje, ki ga potrebuje za uspešno delovanje. »Pomembno je tudi upoštevanje geografske raznolikosti Slovenije, saj vsa področja ne ustrezajo za pridobivanje določene vrste energije, ob tem se je smiselno tudi vprašati, ali se splača na primer voziti premog nekaj sto kilometrov daleč s težkimi tovornjaki, ki so med večjimi onesnaževalci ozračja,«, je še izpostavila.

V nadaljevanju je stališče Zelenih Slovenije predstavil predsednik stranke Vlado Čuš. Uvodoma je dejal, da imajo mediji zelo pomembno vlogo v vsakdanjem življenju in pri osveščanju o okoljskih vprašanjih, imajo tudi veliko možnosti zlorabe, kar je včasih posledica vpliva določenih posameznikov nanje, včasih pa preprosto posledica neznanja oziroma nepoznavanja situacije. Kot je zatem opozoril predsednik Zelenih Slovenije, moramo na žalost včasih občutiti posledice, kakršne je povzročila tragična nesreča jedrske elektrarne v Fukushimi, da začnemo sploh razmišljati o pomenu varnosti. Zato v stranki med drugim predlagajo izvedbo stresnega testa Jedrske elektrarne Krško, kakor tudi drugih jedrskih elektrarn v Evropi. »Pomembno je poiskati dobre rešitve na gospodarskem, energetskem in okoljskem področju, ki naj bodo dolgoročne in energetsko učinkovite ter okolju prijazne,« še dejal Čuš in dodal, da je najboljša energija tista, ki jo privarčujemo.

Dr. Tomaž Žagar je kot predstavnik podjetja, ki je 50-odstotni lastnik Jedrske elektrarne Krško in tudi nekaterih elektrarn na reki Savi, ki proizvedejo 59 % vse električne energije v Sloveniji, povedal, da moramo stremeti k okolju prijaznim načinom pridobivanja električne energije. Kot primer je navedel, da imajo na svojih elektrarnah nameščene tudi sončne celice, obenem pa je izpostavil, da je nesmiselno z nizkimi izkoristki obstoječih sončnih kolektorjev graditi namenske elektrarne, razen na degradiranih območjih, kjer je slaba infrastruktura električnih vodov. »Vsi se moramo zavedati,  da investicije v energetiki ne smejo biti samo za nekaj let, ampak tudi do 100 let v prihodnost, ne glede na vrsto elektrarne, pa naj bo to jedrska, hidro- ali termoelektrarna, nenazadnje tudi vetrnice,« je dejal Žagar in dodal, da moramo biti zato pri odločitvah zelo preudarni in racionalni. Poudaril je, da smo v Sloveniji priča nenehni rasti porabe električne energije, zato moramo čim prej nadomestiti fosilne vire z uporabo obnovljivih virov, ali pa s pomočjo jedrske energije z izgradnjo Jedrske elektrarne Krško ll.