Nadzor Računskega sodišča nad delom Banke Slovenije je nujen

Na redni seji državnega zbora so poslanci in poslanke razpravljali o predlogu sprememb Zakona o Banki Slovenije, ki jih predlaga poslanska skupina Slovenske demokratske stranke. V imenu predlagatelja je stališče podal poslanec mag.Marko Pogačnik.

Magnetogram, ki ni avtoriziran, objavljamo v nadaljevanju.

MAG. MARKO POGAČNIK: Spoštovana predsedujoča hvala za dano besedo. Spoštovane kolegice in kolegi, v poslanski skupini Slovenske demokratske stranke smo se ponovno odločili, da vložimo predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Banki Slovenije. Prepričani smo, da so spremembe in dopolnitve tega zakona nujno potrebne iz več razlogov.

Dejstvo je, da slovenski bančni sistem ni stabilen, da smo slovenski davkoplačevalci v relativno kratki zgodovini samostojne države Slovenije že drugič sanirali bančni sistem. Zadnjič leta 2013 z več kot 5 milijardami evrov in glede na stanje in dogodke v slovenskem bančnem sistemu v Slovenski demokratski stranki ne izključujemo možnosti, da bo sanacija bančnega sistema s strani davkoplačevalcev potrebna tudi v tretje. Da bi to zadevo preprečili že četrtič ali petič poskušamo spremeniti in dopolniti Zakon o spremembah zakona o Banki Slovenije predvsem na nekaterih ključnih zadevah.

Po naši oceni gre tukaj za poročanje Banke Slovenije državnemu zboru. Nedvomno drži, da Banka Slovenije obvešča z letnim in polletnim poročilom tako širšo javnost kot državni zbor. V Slovenski demokratski stranki smo prepričani, da takšno poročanje ni ustrezno in da bi državni zbor moral razpolagati z več informacijami, kot so na voljo splošni javnosti. Zato v zakonu predlagamo spremembo, da bi državni zbor Banka Slovenija v svojih poročilih morala obveščati tudi o zaupnih podatkih.

Vodstvo Banke Slovenije je uprava in nadzornik v enem

Drugi del spremembe in dopolnite Zakona o Banki Slovenije gre v smeri spremembe sestave Sveta Banke Slovenije. Banka Slovenije je ena izmed redkih centralnih bank na področju Evropske unije, kjer imamo nekakšen hibridni sistem upravljanja ali drugače povedano, da je uprava hkrati tudi svoj nadzornik. Prepričani smo, da bi s to spremembo uvedli boljši in kakovostnejši nadzor nad delovanjem Banke Slovenije. Opozorjamo namreč na dejstvo, da Svet banke sestavlja t. i. uprava Banke Slovenije. V popoldanskem času guverner in viceguvernerji pripravijo svoje predloge, popoldne pa se ponovno usedejo in te iste predloge tudi potrjujejo. V Slovenski demokratski stranki smo prepričani, da je takšen sistem neustrezen.

V Slovenski demokratski stranki ocenjujemo, da bi nadzor moral biti podkrepljen tudi s strani Računskega sodišča. Nesprejemljivo je, da vodstvo Banke Slovenije Računskega sodišča v nadzor bančnega sistema ne spusti. Evropska centralna banka ima svoj nadzorni sistem, to je Evropsko računsko sodišče. Dejstvo je, da Evropska centralna banka večkrat letno poroča o svojem delu tako širši kot strokovni javnosti, ne glede na to, da ji to zakonodaja narekuje, da mora to narediti enkrat letno.

V Slovenski demokratski stranki tudi zagovarjamo, da bi vodstvo Banke Slovenije moral pasti v sistem javnih uslužbencev, saj gre za funkcionarje, ki jih izvoli državni zbor.

V Slovenski demokratski stranki, glede na to, da gre za prvo obravnavo tega zakona, pričakujemo podporo s strani poslanskih skupin. Podporo pričakujemo tudi zato, ker sta bila zadnja viceguvernerja izvoljena z veliko večino in oba sta v svojem programu zapisala, da Banka Slovenija potrebuje večji, kakovostnejši nadzor in spremembo zakonodaje. Hvala.