Nadaljevanje seje Komisije za nadzor javnih financ glede prodaje Cimosa

Člani in članice Komisije za nadzor javnih financ bodo jutri, 3. 3., ob 8. uri nadaljevali 6. februarja letos prekinjeno sejo, ki jo je predsednik komisije mag. Andrej Šircelj sklical na pobudo poslanske skupine SDS, ko smo od vlade Mira Cerarja zahtevali obrazložitev razlogov in smiselnosti financiranja delovnih mest na Hrvaškem v primeru družbe Cimos.

Seja je bila prekinjena na pobudo koalicijskih poslancev, in sicer z argumentom, da prodaja družbe Cimosa italijanskemu kupcu še ni dokončna in da je prodajni postopek zelo občutljiv. »Sedaj, ko se je prodajni postopek končal z velikim fiaskom, ker do prodaje sploh ni prišlo, so odpadli vsi razlogi, da se o družbi Cimos ne bi govorilo, zato se bo seja komisije nadaljevala,« je v včerajšnji izjavi za medije povedal mag. Šircelj.

Po mnenju mag. Širclja DUTB in SDH v primeru prodaje Cimosa nista odigrala svoje vloge, zato je nastala škoda, ki se ne meri samo v denarju, temveč tudi v ugledu družbe, ki je omajan. »V prodajo družbe se je vmešala politika, predvsem gospodarski minister Počivalšek, in to ne glede na to, da sta DUTB in SDH popolnoma samostojni in neodvisni ustanovi,« je še opozoril mag. Šircelj, domneva pa, da je do vmešavanja prišlo, ker si je minister želel narediti neko zgodbo o uspehu Cerarjeve vlade, se pri tem slikati, sedaj, ob tem fiasku, pa temu ni bilo tako.

Mag. Šircelj ocenjuje tudi, da bo razprava na seji zelo konstruktivna, saj so vladni predstavniki že na seji 6. februarja dejali, da je potrebno priti do dna tudi glede odgovornosti in da nihče izmed njih nima težav, da se ne bi poiskala odgovornost za razloge in vzroke stanja v Cimosu v sedanjem trenutku.

Sicer pa so na samo poslovanje Cimosa v zahtevi za sklic nujne seje opozorili tudi poslanke in poslanci SDS. Zadolženost družbe se je v letih gospodarske krize (od leta 2009) praktično podvojila. Leta 2014, eno leto pred prisilno poravnavo, so dolgovi družbe Cimos znašali okoli 500 milijonov evrov, družba je imela 367 milijonov evrov prihodkov, ustvarila pa je okoli 30 milijonov izgube. Družba Cimos je z izgubo poslovala tudi v letih 2012 in 2013, medtem, ko je predhodnih letih poslovala praktično s »pozitivno ničlo«. Družba Cimos je v letu 2015 ustvarila 326,9 milijona evrov konsolidiranih čistih prihodkov od prodaje ter 334,5 milijona evrov konsolidiranih poslovnih prihodkov.  Na zadnji dan leta 2015 je imela družba Cimos 41,9 milijona evrov kapitala in okoli 270,3 milijona evrov dolgoročnih in kratkoročnih obveznosti.

Družba Cimos je v letih med 2013 in 2015 dobila tudi 126 milijonov evrov državnih pomoči za reševanje ter prestrukturiranje. Kljub izvedeni prisilni poravnavi in državnim pomočem je družba Cimos že v letu 2016 poslovala z izgubo, kar pomeni, da družba Cimos tudi po prisilni poravnavi in prejetih državnih pomočeh ni bila sposobna poslovati z dobičkom.

V zgodbo pa se je potem vključila tudi hrvaška »slaba banka« DAB, ki toži družbo Cimos zaradi domnevne terjatve iz leta 1999 s strani Riječke banke, nad katero je končan stečajni postopek in ne deluje več. Šlo naj bi za glavnico 20 milijonov evrov plus obresti, skupaj okoli 45 milijonov evrov. Ta terjatev naj bi leta 2004, ker nihče ni zahteval izpolnitve pogodbe, propadla. Vendar je nato DAB kontaktiral Cimos, ki ga je takrat vodil Franc Krašovec, in družba Cimos naj bi v korespondenci terjatev spet pripoznala. Italijanski sklad Palladio Finanziaria naj bi DAB poslal več predlogov za poravnavo, ki pa jih je DAB zavrnila, zato se je nameraval umakniti iz nakupa. V zadevo se je nato vključil gospodarski minister Zdravko Počivalšek, ki naj bi DUTB naročil, da ponudi poravnavo v višini 5 milijonov evrov plus »eksternalije«, med katerimi naj bi bil tudi socialni program za Hrvaško, to je ohranitev delovnih mest družbe Cimos na Hrvaškem. Ker DAB tudi te ponudbe ni sprejel, naj bi minister Zdravko Počivalšek preko DUTB ponudil novo, višjo ponudbo, to je 7 milijonov evrov.

Poslanke in poslanci SDS predlagajo, da se po opravljeni razpravi na Komisiji za nadzor javnih financ sprejme naslednji sklep: Komisija za nadzor javnih financ pričakuje, da ji Vlada RS v roku 15 dni od dneva sprejetja tega sklepa poda pisno obrazložitev, zakaj financira socialne programe oziroma delovna mesta na Hrvaškem, kakšna je vsebina predloga poravnave DAB in kakšen je vpliv posameznih ministrov, predvsem ministra, pristojnega za gospodarski razvoj in tehnologijo, na neodvisnost poslovanja in odločitve DUTB.

Vabljeni k spremljanju neposrednega prenosa na Nova24TV od 8. ure dalje.