Bo vlada ukinila mestne občine Ptuj, Slovenj Gradec, Mursko Soboto in Novo Gorico?
Članice in člani Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo bodo danes na pobudo poslanske skušine SDS nadaljevali razpravo o strategiji razvoja lokalne samouprave v Republiki Sloveniji, ki so jo prekinili novembra lani.
Poslanke in poslanci SDS izpostavljajo, da je ministrstvo za javno upravo že februarja 2015 pripravilo izhodišča za pripravo Strategije razvoja lokalne samouprave v Republiki Sloveniji in terminski načrt njenega sprejemanja. Slednji je predvideval sprejem strategije v Državnem zboru že septembra 2015.
Pregled dokumenta strategije kaže, da ima vlada željo po centralizaciji države. Namesto decentralizacije se pripravljajo ukrepi za centralizacijo države in manjšo avtonomnost občin; namesto resnega razmisleka o vsebinski vzpostavitvi sekundarne ravni lokalne samouprave – pokrajin, se razmišlja o birokratskem vodenju države s pomočjo upravnih okrajev in upravnih centrov; namesto finančnih spodbud nerazvitih delov države se dajejo spodbude Mestni občini Ljubljana; namesto zmanjšanja birokratskih nesmislov se pripravljajo novi birokratski postopki; namesto reševanja trenutnih problemov se pripravlja (slabe) ukrepe za čas, ko te vlade ne bo več in bodo slabe odločitve bremenile naslednje vlade.
Namesto, da bi strategija šla v smer iskanja nadgradnje sedanjega sistema pa je na podlagi strategije mogoče razbrati, da želi država obstoječe stanje (predvsem finančne) podhranjenosti in podrejenosti občin skozi strategijo nekako legitimirati, hkrati pa tudi sistemsko slabiti ustavno kategorijo lokalne samouprave. Z uvedbo upravnih okrajev bi se javne storitve oddaljile od državljanov.
V strategiji je tudi navedeno, da so med sedanjimi mestnimi občinami nekatere, ki vloge širšega gravitacijskega središča ne upravičujejo, zato je za njih potrebno preveriti izpolnjevanje pogojev za status mestne občine. Status mestne občine ima po zakonu trenutno 11 občin, od katerih štiri naj ne bi izpolnjevale zakonskih pogojev za mestno občino. Te občine so Ptuj, Murska Sobota, Slovenj Gradec in Nova Gorica. Občine, ki trenutno naj ne bi izpolnjevale zakonskih pogojev za status mestne občine, so občine iz območij, kjer se kažejo posledice centralizacije državnih institucij in organov ter nespodbujanje skladnega regionalnega razvoja in neupravičena koncentracija finančnih sredstev, tudi evropskih, na že tako nadpovprečno razvita območja. Odločitev, ali je določeno mesto gravitacijsko središče, je tako potrebno iskati širše in videti tudi vzroke ter posledice, zakaj posamezno mesto zakonskim pogojem trenutno ne ustreza.
V poslanski skupini SDS menimo, da je nedopustno, da Vlada Republike Slovenije še povečuje razlike med posameznimi deli države. Če lahko predsednik Vlade Republike Slovenije podpiše »Dogovor med Vlado RS in Mestno občino Ljubljana« v vrednosti cca 300 mio evrov (kar pomeni cca 1000 evrov na prebivalca), pričakujemo podobne dogovore tudi z ostalimi slovenskimi občinami. Še posebej je zaskrbljujoče dejstvo, da marsikateri projekt iz dogovora nima proračunskega kritja finančnih postavk.
Na drugi strani pa vlada enostransko ne zvišuje višine povprečnine, ki bi zajemala dvig stroškov občin, ki jih občinam nalaga država preko sprejemanja zakonov. Ukinja se krajevne urade na podeželju, ne razpisuje se razpisov iz EU perspektive 2014-2020, Zakon o ukrepih za uravnoteženje javnih financ občin pa občinam ni dal skoraj nobenih finančnih spodbud.
Glede na vse izpostavljene dileme, poslanke in poslanci SDS predlagajo, da bi se po končani razpravi na odboru poleg seznanitvenega sprejeli naslednji sklepi:
1. Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo poziva Ministrstvo za javno upravo, da pristopi k novemu dokumentu s ciljem merljivega decentralizacijskega pristopa, ki bo npr. iz sedanjega deleža manj kot 15 % javnih financ na lokalnem nivoju stremel k povečanju na 30 % v obdobju 10 let (povprečje držav članic OECD je 30 %).
2. Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo nalaga Ministrstvu za javno upravo, da pripravi nov dokument »Strategija razvoja lokalne samouprave v Republiki Sloveniji«, ki ga pred sprejetjem na Vladi Republike Slovenije uskladi in predstavi pristojnim združenjem občin ter pristojnemu delovnemu telesu Državnega zbora.
3. Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo priporoča Vladi Republike Slovenije, da preneha s pripravo zakonskih in podzakonskih aktov, ki slabijo položaj lokalne samouprave v Republiki Sloveniji.
4. Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo priporoča Vladi Republike Slovenije, da do 30. junija 2017 pripravi dogovore s slovenskimi občinami z določenimi investicijami in v proračunih za naslednja leta v skladu s finančnimi posledicami investicij zagotovi dodatna finančna sredstva.
5. Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo priporoča Vladi Republike Slovenije, da temeljito oceni vzroke in posledice, ki se kažejo v neizpolnjevanju posameznih zakonskih pogojev za določitev statusa mestne občine in da občinam, ki zakonskih pogojev ne dosegajo zaradi premajhnega števila delovnih mest, pomaga ta cilj doseči in ne gre v smeri odvzemanja statusa mestne občine.
6. Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo priporoča Vladi Republike Slovenije, da takoj pristopi k pripravi aktov za izvedbo 143. člena Ustave Republike Slovenije.
Vabljeni k spremljanju neposrednega prenosa seje na TV Slovenija 3 10 minut po končani predhodni seji odbora, ki se bo pričela ob 8. uri.
