Nada Brinovšek: “Pogoji za opravljanje prometa z zdravili so za veletrgovce ohlapni.”
ponedeljek, 9. 3. 2015V primeru ustanavljanja verige lekarn s strani veletrgovcev se sedaj omogoča vzpostavljanje oligopolnih povezav, ki imajo lahko za posledico kartelno dogovarjanje in umetno določene višje cene zdravil za končne uporabnike. Poslanke in poslanci so na današnji seji Državnega zbora obravnavali predlog novele zakona o zdravilih, ki ga je v obravnavo zboru predložil Državni svet. Stališče poslanske skupine SDS je na seji predstavila poslanka Nada Brinovšek.
NADA BRINOVŠEK: Hvala za besedo predsednik. Lep pozdrav vsem v dvorani. Zakon o zdravilih, ki je bil sprejet v začetku leta 2014, med drugim določa tudi pogoje in pa obveznosti za veletrgovce z zdravili. Strinjamo se s predlagateljem sprememb tega zakona, da so pogoji za opravljanje prometa z zdravili, kot so določeni v 105. členu zakona ohlapni in s tem široki množici poslovnih subjektov dopuščajo, da lahko opravljajo posle veletrgovca z zdravili. Z dopolnitvijo tega člena bi bilo onemogočeno vertikalno povezovanje med veletrgovci in prodajalci na drobno. V primeru ustanavljanja verige lekarn s strani veletrgovcev se sedaj omogoča vzpostavljanje oligopolnih povezav, ki imajo lahko za posledico kartelno dogovarjanje in umetno določene višje cene zdravil za končne uporabnike. V primeru prevlade zgolj ene od verig lekarn pa lahko pride celo do pridobitve monopolnega položaja s strani veletrgovcev.Da gre pri distribucijski verigi za področje, kjer se izkazujejo pomembni gospodarski interesi, kažejo tudi nedavno izraženi interesi obstoječih veletrgovcev, ki si prizadevajo za ureditev zakonske podlage za ustanavljanje lastnih lekarn. Na posreden način se takšen način distribucije zdravil izvaja že sedaj, in sicer na način, da veletrgovci z zdravili oddajajo poslovne prostore lekarnam v najem, najemnino pa vežejo na dogovore o ekskluzivni nabavi zdravil.
Druga sprememba, ki smo jo tudi v naši stranki podprli, se nanaša na uradni kontrolni laboratorij. Le-ta opravlja uradno kontrolo kakovosti zdravil in trenutno deluje še pod Javno agencijo za zdravila in medicinske pripomočke. Njegovo delovanje se z marcem letos prenese na Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, ki je bil ustanovljen v letu 2013. Predlagane spremembe so bile ob ustanovitvi Nacionalnega laboratorija utemeljene kot finančno racionalnejše in strokovno ustreznejše, niso pa bile strokovno podprte z argumenti. Poudariti je treba, da je javna agencija delovala strokovno, vključena v vse evropske institucije na področju kontrole kakovosti zdravil, z vso potrebno infrastrukturo in visoko stopnjo znanja. Laboratorij javne agencije je tudi polnopravni član evropske mreže uradnih kontrolnih laboratorijev od samega začetka njenega nastanka. Nacionalni laboratorij pa za izvajanje testiranja zdravil nima ustreznih kompetenc, se pravi, ustreznih EU certifikatov za status uradnega kontrolnega laboratorija. S prenosom dejavnosti na Nacionalni laboratorij obstaja veliko tveganje za izvajanje uradne kontrole kakovosti zdravil v Sloveniji, saj naj bi laboratorij javne agencije po enem letu od uveljavitve zakona prenehal z delovanjem. Nacionalni laboratorij pa bo moral v obdobju enega leta dokazati, da ima v svoje delo vpeljane postopke po evropskih smernicah, na podlagi katerih bo pridobil EU certifikat. To pa je po našem mnenju v roku enega leta neizvedljivo. Obstoječi Zakon o zdravilih prenaša dejavnost uradne kontrole kakovosti zdravil na Nacionalni laboratorij, ki izvaja tržno dejavnost za farmacevtsko industrijo. Nacionalni laboratorij bo torej deloval kot institucija, ki izvaja neodvisno kontrolo zdravil in hkrati tržno dejavnost za farmacevtsko industrijo, zato se bo po našem mnenju znašel v konfliktu interesov.Iz navedenih razlogov naša stranka sklepa, da Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravilih ni primeren za nadaljnjo obravnavo, zato ga ne bo podprla. Hvala.Foto: DZ
NADA BRINOVŠEK: Hvala za besedo predsednik. Lep pozdrav vsem v dvorani. Zakon o zdravilih, ki je bil sprejet v začetku leta 2014, med drugim določa tudi pogoje in pa obveznosti za veletrgovce z zdravili. Strinjamo se s predlagateljem sprememb tega zakona, da so pogoji za opravljanje prometa z zdravili, kot so določeni v 105. členu zakona ohlapni in s tem široki množici poslovnih subjektov dopuščajo, da lahko opravljajo posle veletrgovca z zdravili. Z dopolnitvijo tega člena bi bilo onemogočeno vertikalno povezovanje med veletrgovci in prodajalci na drobno. V primeru ustanavljanja verige lekarn s strani veletrgovcev se sedaj omogoča vzpostavljanje oligopolnih povezav, ki imajo lahko za posledico kartelno dogovarjanje in umetno določene višje cene zdravil za končne uporabnike. V primeru prevlade zgolj ene od verig lekarn pa lahko pride celo do pridobitve monopolnega položaja s strani veletrgovcev.Da gre pri distribucijski verigi za področje, kjer se izkazujejo pomembni gospodarski interesi, kažejo tudi nedavno izraženi interesi obstoječih veletrgovcev, ki si prizadevajo za ureditev zakonske podlage za ustanavljanje lastnih lekarn. Na posreden način se takšen način distribucije zdravil izvaja že sedaj, in sicer na način, da veletrgovci z zdravili oddajajo poslovne prostore lekarnam v najem, najemnino pa vežejo na dogovore o ekskluzivni nabavi zdravil.
Druga sprememba, ki smo jo tudi v naši stranki podprli, se nanaša na uradni kontrolni laboratorij. Le-ta opravlja uradno kontrolo kakovosti zdravil in trenutno deluje še pod Javno agencijo za zdravila in medicinske pripomočke. Njegovo delovanje se z marcem letos prenese na Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, ki je bil ustanovljen v letu 2013. Predlagane spremembe so bile ob ustanovitvi Nacionalnega laboratorija utemeljene kot finančno racionalnejše in strokovno ustreznejše, niso pa bile strokovno podprte z argumenti. Poudariti je treba, da je javna agencija delovala strokovno, vključena v vse evropske institucije na področju kontrole kakovosti zdravil, z vso potrebno infrastrukturo in visoko stopnjo znanja. Laboratorij javne agencije je tudi polnopravni član evropske mreže uradnih kontrolnih laboratorijev od samega začetka njenega nastanka. Nacionalni laboratorij pa za izvajanje testiranja zdravil nima ustreznih kompetenc, se pravi, ustreznih EU certifikatov za status uradnega kontrolnega laboratorija. S prenosom dejavnosti na Nacionalni laboratorij obstaja veliko tveganje za izvajanje uradne kontrole kakovosti zdravil v Sloveniji, saj naj bi laboratorij javne agencije po enem letu od uveljavitve zakona prenehal z delovanjem. Nacionalni laboratorij pa bo moral v obdobju enega leta dokazati, da ima v svoje delo vpeljane postopke po evropskih smernicah, na podlagi katerih bo pridobil EU certifikat. To pa je po našem mnenju v roku enega leta neizvedljivo. Obstoječi Zakon o zdravilih prenaša dejavnost uradne kontrole kakovosti zdravil na Nacionalni laboratorij, ki izvaja tržno dejavnost za farmacevtsko industrijo. Nacionalni laboratorij bo torej deloval kot institucija, ki izvaja neodvisno kontrolo zdravil in hkrati tržno dejavnost za farmacevtsko industrijo, zato se bo po našem mnenju znašel v konfliktu interesov.Iz navedenih razlogov naša stranka sklepa, da Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravilih ni primeren za nadaljnjo obravnavo, zato ga ne bo podprla. Hvala.Foto: DZ