Načrtna in trajna kriminalizacija SDS s politično zlorabo organov pregona

Sprožanje politično motiviranih postopkov zoper vidne člane in podpornike SDS že nekaj časa potrjuje upravičenost dvoma v nepristranskost in poštenost slovenskega pravosodja. V nadaljevanju navajamo samo nekaj v nebo vpijočih primerov.Aprila 2003 sta takratni direktor Vladnega urada za preprečevanje korupcije Boštjan Penko in tedanji odgovorni urednik Dela Mitja Meršol obtožila dr. Dimitrija Rupla, da je v funkciji ministra za zunanje zadeve želel nezakonito pridobiti premoženjsko korist, ker je podpisal sporazum o sodelovanju ministrstva za zunanje zadeve z zasebno Pravno fakulteto in diplomatsko akademijo. Penko je obvestil tožilstvo, na čelu katerega je bila Zdenka Cerar, da naj bi akademiji obljubil denar ministrstva, hkrati pa naj bi se zasebno dogovoril, da bo predavatelj na tej šoli. Šlo je za brezpredmetne domneve in špekulacije, saj ni obstajala nobena zasebna diplomatska akademija, nihče ni niti izplačal niti prejel nobenega denarja, zato je sodišče februarja 2004 dokončno zavrnilo pobudo tožilstva. Toda skoraj eno leto se je na dr. Rupla vršil politični pritisk, Zdenka Cerar pa je bila nato na pobudo Milana Kučana in Gregorja Golobiča postavljena za ministrico v vladi Antona Ropa (LDS).Levičarski tednik Mladina, znan po brezkompromisnem zagovarjanju zločinov SDV in zločinca Hanzija, je novembra 2008 vložil kazensko ovadbo zoper dr. Vaska Simonitija, ministra za kulturo v mandatu 2004 – 2008, ker naj bi zlorabil svoj položaj, ko je podpisal Sporazum o zaključku postopka pred Evropskim sodiščem in s tem končal odprto vprašanje denacionalizacijskega postopka vračanja nepremičnin Blejskega otoka. Mladina je kot sporen označila prenos nepremičnin, kot sta proštija in mežnarija, ki sta že po svoji funkciji sestavni del vsakega večjega katoliškega objekta v naši državi. To je več kot očiten dokaz ideološke zaslepljenosti. Oddaja v zakup ostalih nepremičnin pa je bila racionalna pot, ki je obvarovala Republiko Slovenijo pred blamažo na evropskem prizorišču. Nekaj več kot leto dni po vložitvi je sodišče ovadbo zavrglo, saj je ugotovilo, da dr. Simonitiju ni moč očitati, da je s podpisom sporazuma izrabil svoj uradni položaj ali prestopil meje uradnih pravic. Madeža, ki ga so ga obtožbe pustila v javnosti, pa ni moč izbrisati.Decembra 2008 je okrožno državno tožilstvo v Ljubljani prejelo anonimno kazensko ovadbo proti takrat že bivšemu ministru za pravosodje dr. Lovru Šturmu, ki ga je bremenila storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja. Tožilstvo je v postopku dr. Šturmu sprva očitalo, da je kot minister za pravosodje svojega državnega sekretarja Roberta Marolta 19. novembra 2008, imenoval na prazno notarsko mesto v Kamniku kljub negativnemu mnenju notarske zbornice zaradi pomanjkanja pravniških izkušenj. Med samim postopkom pa je tožilec spremenil obtožni predlog in dr. Šturma obtožil, da bi moral predlagati svojo izločitev iz postopka pri odločanju o Maroltovem imenovanju, saj je menil, da je obstajal dvom o Šturmovi nepristranskosti. Sodišče je ocenilo, da tožilstvu tesnejšega oziroma prijateljskega odnosa ni uspelo dokazati.Nekdanji državni tožilec Boštjan Penko je zaradi domnevno neresničnih izjav v zvezi s priprtjem Ivana Zidarja septembra 2008 vložil zasebno tožbo zoper ministra za notranje zadeve Dragutina Mateja, čeprav je ta v zvezi z aretacijo Penka navajal le tiste informacije, ki mu jih je posredovala policija za novinarsko konferenco ob aretaciji, v kateri je bila odvzeta prostost nekdanjemu tožilcu Penku. Pri tem je komentiral že zaključeni postopek.Oktobra 2011 je odvetnik Jureta Jankovića Aleksander Čeferin vložil kazensko ovadbo zoper predsednico parlamentarne komisije, ki je preiskovala nepremičninske posle v Mestni občini Ljubljana Alenko Jeraj, ker da naj bi podatke o finančnih transakcijah Jureta Jankovića – ta je 9. in 10. aprila 2009 s svojega računa določenim podjetjem in posameznikom nakazal 668 tisoč evrov – javnosti posredovali iz komisije. Odgovornost je bila terjana od Alenke Jeraj, čeprav je komisija dokumente hranila skladno z zakonskimi predpisi, nekatere dokumente so posedovali tudi vsi člani komisije, drugi so bili tudi na vpogled. Če bi imeli resen namen odkriti, iz katerega vira so podatki prišli, bi ovadbe naslovili na vse organe, ki so imeli te podatke.Ljubljansko okrožno tožilstvo je proti Janezu Janši in njegovemu odvetniku Franciju Matozu vložilo obtožnico zaradi krive ovadbe in žaljive obdolžitve nekdanje višje državne tožilke Branke Zobec Hrastar. 20. junija 2011 sta na novinarski konferenci predstavila kazensko ovadbo zoper avtorico obtožnega predloga v zadevi Patria Branko Zobec Hrastar. Očitala sta ji zlorabo uradnega položaja, ker je v obtožnem predlogu kot ključni dokaz proti predsedniku SDS navedla izmišljen in ponarejen dokument. 8. maja 2005 je namreč Marija Črnkovič Badovinac poslala osnutek elektronskega  sporočila svojemu možu Ivanu, v katerem je omenjeno sklicevanje na takratnega predsednika vlade. Vendar ta osnutek sporočila nikoli ni bil potrjen in poslan iz podjetja Rotis, saj ga je Marija Črnkovič Badovinac poslala samo svojemu možu. V obtožnem predlogu, z dne 6.8.2010 pa tožilka Zobec Hrastarjeva na strani 70 zapiše, da je Marija Črnkovič Badovinac to sporočilo poslala avstrijskemu lobistu za Patrio Wolfgangu Riedlu, kar naj bi bil dokaz, da je bil predsednik vlade seznanjen z izbiro lokalnega zastopnika za Patrio. Na podlagi primerjave obtožnega predloga in poročila o policijski preiskavi je predsednik SDS Janez Janša preko svojega odvetnika kazensko ovadil tožilko Zobec Hrastarjevo, ker je v obtožnem predlogu zoper njega navedla neresnično dejstvo. Ovadba je bila zavrnjena, tožilka Branka Zobec Hrastar pa je nato pri Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani, dne 18. septembra 2011 podala predlog za pregon Janeza Janše in njegovega odvetnika, ker naj bi jo s temi trditvami v kazenski ovadbi razžalila. Okrožna državna tožilka je želji Zobec Hrastarjeve ugodila in zoper Janeza Janšo in njegovega odvetnika vložila neposredno obtožnico. Da je farsa še večja, bo o predsedniku SDS odločala sodnica, ki je žena visokega funckionarja stranke LDS in nekdanjega ministra za pravosodje Aleša Zalarja.Novembra 2012 je bila zoper tedanjega ministra za infrastrukturo Zvoneta Černača vložena anonimna ovadba suma oškodovanja javnih sredstev in suma nevestnega dela v službi zaradi objave javnega naročila za vzpostavitev prostega prometnega toka na čelni cestninski postaji Log. Za anonimko so stali tisti, ki jim je minister Černač z objavo javnega naročila zaprl večmilijonske pipice. Ministrstvo je v tem postopku ravnalo v skladu z zakonom. Namesto milijona in petsto tisoč evrov, kolikor je znašala ocena odstranitve v času, ko je DARS vodila Mateja Duhovnik, je bilo za sprostitev prometa na cestninski postaji Log porabljenih nekaj deset tisoč evrov. Ob tem podatku padejo vsi očitki.Zaradi besed na račun Komisije za preprečevanje korupcije, izrečenih na tribuni Zbora za republiko, je protikorupcijska komisija februarja 2013 na tožilstvi v Ljubljani in Mariboru podala predloge za pregon zaradi kaznivega dejanja žaljive obdolžitve, storjenega zoper državni organ. Med ovadenimi so se znašli predsednik Sveta SDS France Cukjati, dr. Vasko Simoniti in dr. Ivan Štuhec. Mariborsko in ljubljansko tožilstvo sta nato vložili zahtevo za preiskavo zaradi suma storitve kaznivega dejanja žaljive obdolžitve državnega organa na okrožno sodišče. Minilo je že več kot leto, a proces se je šele dobro začel.Stranka TRS je oktobra 2013 na vrhovno državno tožilstvo posredovala kazenske ovadbe zoper Janeza Janšo in tedanja ministra mag. Andreja Vizjaka in Zvoneta Černača zaradi domnevno utemeljenega suma goljufije, zlorabe uradnega položaja, oškodovanja javnih sredstev in nevestnega dela v službi v primeru TEŠ 6.Zaradi zlorabe uradnega položaja so kriminalisti NPU februarja 2014 ovadili nekdanjega ministra za izobraževanje, znanost, kulturo in šport dr. Žigo Turka in nekdanjega direktorja direktorata za visoko šolstvo dr. Boruta Rončevića zaradi suma nepravilnosti pri dodeljevanju koncesij v visokem šolstvu. Dejstvo je, da so bile koncesije podeljene skladno s pooblastili in niso bile v nasprotju z javnim interesom. Predstavnike leve vlade pa je verjetno zmotila možnost, da bi omogočili študij novinarstva še kje drugje, ne samo na FDV. Ni zanemarljivo, da sta bila na FDV profesorja predsednika dveh levih strank, iz FDV je v zadnji dve levi vladi prišlo 6 ministrov, od tega tako predhodnik kot naslednik dr. Žige Turka na Ministrstvu za znanost, šolstvo in šport.