Način obračunavanja slovenske politične levice z vsemi je presegel meje človečnosti
sreda, 9. 3. 2011Le v Sloveniji možne obtožbe brez enega samega samcatega dokaza. »Ljudje, znebite se navade, da nenehno nekoga obtožujete, tudi sami sebe. Vsi se trudimo delati po svojih najboljših močeh z razumevanjem, znanjem in zavedanjem, ki ga imamo!«
Louise L. Hay
Dve hčeri imam. Imam ju neskončno rad. Trudim se, vseskozi, da bi jima bil svetál vzgled. Večinoma mi to uspeva. Želim ju obvarovati pred vsem slabim in nevarnim. Večinoma mi to uspeva. Vendar ne v celoti. Ker sta tudi oni dve, kot vsi ostali, odraščajoči osebi, nenehno vpeti v vsesplošno dogajanje. Zadnje čase sem zaskrbljen, kot nisem bil še nikoli. Tudi za njiju. Gledam ju, kako do meja sprejemljivega zmedeni opazujeta dogajanje pri nas, na Slovenskem. Poslušam ju, ko me sprašujeta, kako je pri nas možno, da ti nekdo javno reče lopov, morilec, prevarant, goljuf, pri tem pa nima v rokah niti enega samega samcatega dokaza, da to ti tudi v resnici si?!? Kako je možno, da vseslovensko medijsko polje v trenutku pograbi vsakršne obtožbe, še najraje tiste, ki niso z ničemer podkrepljene, in jih vehementno ponudi »narodu«, praviloma kot edino in zveličavno resnico, pri tem pa taisto medijsko slovensko polje ne dovoli obdolženemu, da bi se branil?!? Tovrstni dogodki naženejo nedolžnemu, naivnemu, poštenemu, preprostemu človeku strah v kosti. Tovrstni dogodki, dodobra lastni sistemom nečloveške represije, na različnih koncih sveta različno poimenovane (komunizem, socializem po meri človeka, diktatorstvo, ipd.), v ljudeh avtomatično vzbujajo vseh vrst nelagodij, tistih nelagodij, ki človeštvo hromijo in demotivirajo.Nikoli si nisem mislil, da bodo pred leti nekje na Slovenskem izrečene besede »poslednjega komunističnega liderja« o »diskreditaciji in likvidaciji« postale vseslovensko »meso«! Nikoli! So bile preveč strašljive in zvenele so kot utopija. Pa se dandanašnji skorajda vsakodnevno izkazuje, da je bil človek velik vizionar!Ne želim, nikakor ne želim izzveneti kot odvetnik kogarkoli, a vseeno jasno in glasno poudarjam, da je način obračunavanja slovenske politične levice z vsemi, ki se nenehno trudimo dokazovati, kako njih politična opcija, vizija in drža niso slovenska edinost, niso slovenska za vse večne čase zacementirana, od Stvarnika dana oblast, nedotakljiva in samo njim lastna, da je njihov način presegel ne le meje dobrega okusa, ampak tudi meje človečnosti. Janez Janša je za prenekaterega Slovenca in prenekatero Slovenko simbol vsega tistega, kar nas dela narod! Slovenska demokratska stranka je za množico državljank in državljanov Slovenije svetlo upanje, da se bo v naši državi vendarle nekaj premaknilo na bolje. Zavzeto delo male armade ljudi, ki, vsak po svojih najboljših močeh, vsakodnevno doprinašamo k oblikovanju vsega tistega, kar bi lahko izboljšalo naše sobivanje na najrazličnejših ravneh življenja, je s permanentnim napadanjem dušno do kraja spervertiranih političnih oligarhov slovenske politične levice nenehno pljuvano, minorizirano, teptano in javnosti prikazovano kot nenehno »za nalašč« nagajanje trenutni vladi, vse v želji po prevzemu oblasti! Milo rečeno – bolno! Zrelo za odhod, za takojšnji odhod, dokler je vse skupaj zavoženo le do te mere, ko bi se dalo še rešiti. Če bodo trenutno vladajoči narcisoidni samozadostneži še dolgo krmarili Slovenijo, bo od nje ostalo bore malo. Še zraka ne bo, da bi ga dihali s polnimi pljuči! »Narod« se tega že zaveda! Ker »narodu« bo enkrat dovolj do te mere, da bo začel prisegati na Matijo Gubca, pa na Petra Klepca, pa še na Martina Krpana zraven! Ne želim si teh časov! Res ne! Robert Hrovat,
Poslanec SDS
Louise L. Hay
Dve hčeri imam. Imam ju neskončno rad. Trudim se, vseskozi, da bi jima bil svetál vzgled. Večinoma mi to uspeva. Želim ju obvarovati pred vsem slabim in nevarnim. Večinoma mi to uspeva. Vendar ne v celoti. Ker sta tudi oni dve, kot vsi ostali, odraščajoči osebi, nenehno vpeti v vsesplošno dogajanje. Zadnje čase sem zaskrbljen, kot nisem bil še nikoli. Tudi za njiju. Gledam ju, kako do meja sprejemljivega zmedeni opazujeta dogajanje pri nas, na Slovenskem. Poslušam ju, ko me sprašujeta, kako je pri nas možno, da ti nekdo javno reče lopov, morilec, prevarant, goljuf, pri tem pa nima v rokah niti enega samega samcatega dokaza, da to ti tudi v resnici si?!? Kako je možno, da vseslovensko medijsko polje v trenutku pograbi vsakršne obtožbe, še najraje tiste, ki niso z ničemer podkrepljene, in jih vehementno ponudi »narodu«, praviloma kot edino in zveličavno resnico, pri tem pa taisto medijsko slovensko polje ne dovoli obdolženemu, da bi se branil?!? Tovrstni dogodki naženejo nedolžnemu, naivnemu, poštenemu, preprostemu človeku strah v kosti. Tovrstni dogodki, dodobra lastni sistemom nečloveške represije, na različnih koncih sveta različno poimenovane (komunizem, socializem po meri človeka, diktatorstvo, ipd.), v ljudeh avtomatično vzbujajo vseh vrst nelagodij, tistih nelagodij, ki človeštvo hromijo in demotivirajo.Nikoli si nisem mislil, da bodo pred leti nekje na Slovenskem izrečene besede »poslednjega komunističnega liderja« o »diskreditaciji in likvidaciji« postale vseslovensko »meso«! Nikoli! So bile preveč strašljive in zvenele so kot utopija. Pa se dandanašnji skorajda vsakodnevno izkazuje, da je bil človek velik vizionar!Ne želim, nikakor ne želim izzveneti kot odvetnik kogarkoli, a vseeno jasno in glasno poudarjam, da je način obračunavanja slovenske politične levice z vsemi, ki se nenehno trudimo dokazovati, kako njih politična opcija, vizija in drža niso slovenska edinost, niso slovenska za vse večne čase zacementirana, od Stvarnika dana oblast, nedotakljiva in samo njim lastna, da je njihov način presegel ne le meje dobrega okusa, ampak tudi meje človečnosti. Janez Janša je za prenekaterega Slovenca in prenekatero Slovenko simbol vsega tistega, kar nas dela narod! Slovenska demokratska stranka je za množico državljank in državljanov Slovenije svetlo upanje, da se bo v naši državi vendarle nekaj premaknilo na bolje. Zavzeto delo male armade ljudi, ki, vsak po svojih najboljših močeh, vsakodnevno doprinašamo k oblikovanju vsega tistega, kar bi lahko izboljšalo naše sobivanje na najrazličnejših ravneh življenja, je s permanentnim napadanjem dušno do kraja spervertiranih političnih oligarhov slovenske politične levice nenehno pljuvano, minorizirano, teptano in javnosti prikazovano kot nenehno »za nalašč« nagajanje trenutni vladi, vse v želji po prevzemu oblasti! Milo rečeno – bolno! Zrelo za odhod, za takojšnji odhod, dokler je vse skupaj zavoženo le do te mere, ko bi se dalo še rešiti. Če bodo trenutno vladajoči narcisoidni samozadostneži še dolgo krmarili Slovenijo, bo od nje ostalo bore malo. Še zraka ne bo, da bi ga dihali s polnimi pljuči! »Narod« se tega že zaveda! Ker »narodu« bo enkrat dovolj do te mere, da bo začel prisegati na Matijo Gubca, pa na Petra Klepca, pa še na Martina Krpana zraven! Ne želim si teh časov! Res ne! Robert Hrovat,
Poslanec SDS