Na tokratnem zaslišanju preiskovalne komisije o bankah zopet brez imen odgovornih za bančno luknjo

Pred preiskovalno komisijo o zlorabah v bančnem sistemu, ki jo vodi mag. Anže Logar, sta včeraj pričala nekdanji minister za finance dr. Uroš Čufer in nekdanja predsednica vlade mag. Alenka Bratušek. Medtem ko je bila komisija s strani nekdanjega finančnega ministra ob mnogih vprašanjih deležna tišine, dolgih premislekov in jecljanja, je mag. Alenka Bratušek pojasnjevala številne primere konflikta interesov, v katere je bila tudi vpletena.

Nekdanji finančni minister dr. Uroš Čufer je uvodoma povedal, da nima kakšnega posebnega mnenja o bančni luknji. Na vprašanje predsednika preiskovalne komisije mag. Anžeta Logarja o tem, kdo je odgovoren za pet milijardno luknjo bančno luknjo, nekdanji finančni minister Čufer ni izpostavil nobenega imena, je pa s prstom pokazal na različne dejavnike in splet okoliščin, največjo težo pa pripisal prepoznemu reakcijskemu času. »Gre za različne zmesi ekonomskih odločitev, ker ena sama odločitev ne more pripeljati do tako velike bančne luknje,« je ocenil Čufer. Idejo o ustanovitve DUTB oziroma slabe banke, ki jo je sicer prvotno predlagala druga Janševa vlada, pa je Čufer ocenil kot dobro potezo, saj do tedaj v slovenskem bančnem sistemu ni bilo potrebnega znanja o učinkovitem prestrukturiranju podjetij.

Komisija je o bančni luknji ter odgovornih zanjo zaslišala tudi nekdanjo predsednico vlade mag. Alenko Bratušek, ki pa je bila v času svoje poklicne kariere tudi nekdanja nadzornica NKBM in direktorica direktorata za proračun na ministrstvu za finance. Komisijo je pri tem zanimala predvsem vloga mag. Alenke Bratušek med letoma 2008 in 2011, ko je kot članica nadzornega sveta Nove kreditne banke Maribor  (NKBM) glasovala za podelitev kredita Ivanu Vizjaku, sicer prav tako članu nadzornega sveta, v višini 9,8 milijona evrov. Bratuškova je dejala, da je za podelitev takšnega kredita glasovala, ker je ocenila, da je bil kredit dobro zavarovan. Predsednik preiskovalne komisije mag. Anže Logar pa je Bratuškovo spraševal tudi o tem, ali je v zvezi s krediti morebiti kakšne pritiske nanjo vršil poznejši zamrznjeni predsednik Pozitivne Slovenije Zoran Janković, saj je, kot je znano, tudi on v tistem času dobil kredite pri NKBM, ki pa jih vse do danes ni vrnil. Prav tako je bila vodja poslovalnice v Kranju, kjer so se delili določeni posli, tudi njena politična sopotnica in mestna svetnica Hermina Krt, a  kot je dejala Bratuškova, ni nihče od navedenih pri odločitvi o nadzorovani likvidaciji nanjo vplial ali jo kdajkoli o tem vprašal. Glede Fractor banke in Probanke pa je Bratuškova povedala, da je predlog za njuno likvidacijo podala Banka Slovenije, zato je menila, da bi preiskovalna komisija morala podrobnejša vprašanja nasloviti na njihove predstavnike. Bratuškova je morala pojasniti tudi določene pritiske vlade na banke, ko je bila predsednica vlade. Logarja je zanimalo predvsem, ali so obstajali pritiski v zvezi kreditiranjem kakšnega podjetja in prodajo Mercatorja. Bratuškova je te pritiske zanikala, kljub temu da ji je Logar postavljal vprašanja o skupnih sestankih s koalicijskimi poslanci ter o namerah takratnega ministra Metoda Dragonje, ki prodaji Mercatorja tedaj ni bil naklonjen.

Pri obeh zaslišanjih pa je bilo, tako kot že večkrat doslej ob zaslišanjih posameznih prič  na konkretna vprašanja mogoče slišati odgovore: »ne vem«, »se ne spomnim«, »to se je dogajalo že pred več leti.«