Na seji Komisije za peticije o zločinih Službe državne varnosti

Poslanka SDS Eva Irgl je za petek, 6. junija 2014, ob 15. uri, sklicala 1. nadaljevanje 16. nujne seje Komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti. Poslanke in poslanci bodo na seji komisije obravnavali delovanje nekdanje Službe državne varnosti v povezavi z ustavnima pravicama iz 17. in 34. člena Ustave Republike Slovenije (nedotakljivost človekovega življenja in pravica do osebnega dostojanstva in varnosti).

Na sejo komisije so vabljeni:

Roman Leljak, predsednik Društva za raziskovanje polpretekle zgodovine RS
Milan Kučan, bivši predsednik Republike Slovenije
Silvo Gorenc, nekdanji načelnik zvezne Službe državne varnosti SRS
Janez Zemljarič, nekdanji načelnik Službe državne varnosti SRS
prof. dr. Zdenko Roter
Marjan Orožen, nekdanji republiški sekretar za notranje zadeve SRS
Martin Košir, nekdanji načelnik zvezne Službe državne varnosti SFRJ
mag. Igor Omerza, publicist
Vlasta Nussdorfer, varuhinja človekovih praivc
dr. Matej Avbelj, dekan Fakultete za državne in evropske študije

Petkova seja komisije pomeni nadaljevanje seje, ki je potekala 11. marca 2014 in na kateri so poslanke in poslanci začeli z obravnavo delovanja nekdanje Službe za državne varnosti (SDV) v povezavi z nedotakljivostjo človekovega življenja in pravico do osebnega dostojanstva in varnosti.

Na seji 11. marca 2014 je glede SDV  predsednica Komisije za peticije ter za človekove pravice Eva Irgl med drugim dejala, “da na dan prihaja vedno več informacij in ugotovitev, ki jasno kažejo na to, da je Služba državne varnosti bila zločinska organizacija, kar je potrdilo tudi Vrhovno sodišče v svoji odločbi leta 2002, pa čeprav bi jo nekateri najraje preimenovali v humanitarno organizacijo, katere edini in izključni cilj je bil varovanje državljank in državljanov.” Poudarila je tudi, da je  Služba državne varnosti, tudi v času med leti 1970 in 1990, poleg atentatov, ki jih je izvajala, poleg različnih oblik nadzora državljanov, le-te tudi prisiljevala v ovaduštvo, kjer so morali posamezniki nadzorovati emigrante v tujini in Udbi potem sporočati podatke. Poslanka je takrat izpostavila tudi montirane procese, pri čemer je omenila enega najbolj odmevnih primerov iz leta 1984, ko je bilo 8 civilistov po nedolžnem obsojenih, šele po osamosvojitvi pa so dobili na dom oprostilno sodbo. Ampak seveda so nekateri že prej umrli. Poslanka je takrat dejala, da je Služba državne varnosti po ugotovitvah, ki jih prinašajo iz arhivov gospod Leljak in gospod Omerza izvajala tudi umore domačih in tujih državljanov. “In umor je umor, ne glede na to kdaj in zakaj je bil storjen. In kjer je umor, je navadno ali pa vsaj moral biti tudi zločinec. Opravičevati umor na način, da se je to počelo v nekem drugem sistemu in da zato storilci ne morejo več odgovarjati, ker so pač delovali v skladu s tedanjo zakonodajo, je po mojem mnenju sprevrženo,” je dejala.

Poslanka in predsednica komisije Eva Irgl je na seji 11. marca dejala tudi, da je prav, da “komisija za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti razkriva zločinsko naravo nekdanjega propadlega režima, sploh če so se umori ljudi dogajali niti ne tako daleč nazaj, vse do poznih 80-ih let.” Poslanka je na marčevski seji opozorila tudi, da je prav arhivsko gradivo, ki ga želijo v koaliciji z novelo zakona na perfiden način zapreti, nedvomno odstrlo nekatere zadeve in razkrilo zločine, ki jih je izvrševala Služba državne varnosti. “Dejstvo je namreč, da bi tudi v nekdanji državi, morali tiste, za katere so menili, da so storili kaj napačnega ali pa morda kriminalnega, pripeljati pred sodišče, jih zaslišati, ne pa jih skrivaj umoriti oziroma likvidirati,” je bila takrat jasna poslanka.

Vabljeni k spremljanju neposrednega prenosa na TV Slovenija 3!