Na seji komisije za peticije o kršitvah človekovih pravic in temeljnih svoboščin predsednika Vrhovnega sodišča Branka Masleše

Včeraj je potekala seja komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti, na kateri so obravnavali kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin predsednika Vrhovnega sodišča Branka Masleše pri opravljanju sodniške funkcije. Poslanke in poslanci so na seji komisije obravnavali vmesno poročilo raziskave dr. Lovra Šturma z naslovom: “Kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki so jih povzročili sodniki in sodišča v RS kot del represivne državne oblasti”, spregovorili pa so tudi o navedbah v članku “Tudi Branko Masleša med kršilci Ustave RS”. Poslanka SDS in predsednica komisije Eva Irgl je na sejo povabila predsednika republike Boruta Pahorja, predsednika vlade dr. Mira Cerarja, ministra za pravosodje mag. Gorana Klemenčiča,  Vlasto Nussdorfer, varuhinjo človekovih pravic, Branka Maslešo, predsednika Vrhovnega sodišča, prof. dr. Lovra Šturma, nekdanjega ustavnega sodnika ter prof. dr. Verico Trstenjak, profesorico univerze na Dunaju in nekdanjo pravobranilko sodišča EU. Večina vabljenih se je s seje komisije za peticije opravičila.

Člani komisije za peticije ter človekove pravice in enake možnosti iz vrst koalicijskih SMC, DeSUS in SD ter opozicijske ZL so uvodoma predlagali umik točke dnevnega reda, ker po njihovih besedah gradivo za sejo predlagane teme ni bilo usklajeno s priloženim vsebinskim gradivom. Predsednica komisije Eva Irgl  je ocenila, da predlog za umik točke dnevnega reda pomeni predvsem nepoznavanje poslovnika DZ. Ob tem je še izrazila upanje, da v tem primeru ne gre za zlorabo večine v delovnih telesih in preprečitev obravnave točk, o katerih koalicija ne želi razpravljati. Predloga ni dala na glasovanje, ker je bila po njenih ocenah seja sklicana v skladu s poslovnikom. Poslanci koalicije so sejo nato obstruirali, kar je predsednica komisije Eva Irgl pospremila z besedami, da bi “pričakovala, da bo koalicija povedala mnenje o kršitvah človekovih pravic v pravosodju. Tako pa se dela, kot da tega problema ni.”Tudi poslanec SDS dr. Vinko Gorenak je bil mnenja, da poslanke in poslanci koalicije raje kot da bi razpravljali o kršitvah človekovih pravic in svoboščin odidejo na “čik in kavo”. Prav tako je izrazil nestrinjanje s tem, da bi razprava o kršitvah človekovih pravic predsednika Vrhovnega sodišča bila ideološka tema, kot je o tem govoril Matjaž Han. Poslanec SDS dr. Vinko Gorenak je še ocenil, da se  predsednik Vrhovnega sodišča  s tem, ko se ne želi udeležiti sej komisije za peticije, obnaša kot monarh, ki nikoli nikomur ne odgovarja. “Nad njim je le bog in modro nebo,” je še dejal dr. Gorenak.Nekdanji ustavni sodnik dr. Lovro Šturm je v nadaljevanju predstavil vmesno poročilo raziskave Kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki so jih povzročili sodniki in sodišča kot del represivne državne oblasti. Vnovič je pojasnil ugotovitve glede rešenih ustavnih pritožb, s katerimi so bile ugotovljene kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin od leta 2004 do lani. Kot kaže raziskava, je človekove pravice v posameznih primerih kršilo 442 slovenskih sodišč in najmanj 1200 sodnikov. Dr. Šturm je ocenil, da raziskava odpira vprašanja o tem, kako zagotoviti višji nivo transparentnosti sodnega odločanja. Sodne odločbe naj ne bodo anonimne, je pozval Šturm.Tudi član Odbora 2014 Aleš Primc se je z omenjenimi dejstvi iz raziskave strinjal ter poudaril, da bi sodniki morali imeti pravico do javne objave ločenega mnenja o zadevi, v kateri odločajo in da bi morala biti vsa sojenja transparentna. Izpostavil je tudi izjemen pomen spoštovanja človekovih pravic v sodnih postopkih.

V imenu predsednika vrhovnega sodišča Masleše, ki ga na sejo ni bilo, je stališča vrhovnega sodišča do omenjene raziskave dr. Lovra Šturma predstavil Gregor Strojin iz službe za odnose z javnostmi.V zelo vsebinski razpravi je predsednica komisije za peticije Eva Irgl tudi izrecno poudarila, da »komisija za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti ne sodi, temveč opozarja na izvajanje zakonov, tudi v luči spoštovanja oziroma kršenja človekovih pravic.« Po njenih besedah pa se je na včerajšnji seji tudi izkazalo, da je dobro, da se o človekovih pravicah razpravlja, obenem pa je izrazila obžalovanje, da koalicija k temu ne pristopi.