Na preiskovalni komisiji o bankah smo bili znova priča izgubi spomina vodilnega bančnika

Dr. Anže Logar (177)

»Gospod predsednik, to se pa ne spomnim,« je na včerajšnjem zaslišanju pred preiskovalno komisijo o bankah ponavljal dolgoletni bančnik v NKBM Alojz Jarc.

Pred preiskovalno komisijo o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu ter ugotavljanju vzrokov in odgovornosti za že drugo sanacijo bančnega sistema v samostojni Sloveniji, ki jo vodi poslanec SDS dr. Anže Logar, je včeraj pričal Alojz Jarc, nekdanji izvršilni direktor za gospodarske družbe in član, občasno tudi predsednik, kreditnega odbora pri NKBM, pričati pa bi moral tudi Ivan Vizjak, nekdanji član nadzornega sveta pri NKBM ter nekdanji direktor podjetja Pom-Invest in njegov največji delničar, ki je leta 2012 zaradi večmilijonskih dolgov končalo v stečaju, vendar je v njegovem imenu od nekoga tretjega med zaslišanjem prve priče prišlo opravičilo.

Alojz Jarc je v Novo kreditno banko Maribor prišel kot pripravnik leta 1975 in v njej ostal vse do decembra 2012, ko je odšel v upokojitev. Predsednik preiskovalne komisije dr. Logar je Jarca zasliševal predvsem glede dveh večjih poslov, preko katerih je NKBM skupno izgubila kar 36 milijonov evrov. Pri prvem posluje je banka zaradi kreditov, ki jih je podarila družbi Aktiva Darka Horvata, izgubila kar 27 milijonov evrov. Čeprav so strokovne službe na sejah kreditnega odbora Jarca kot člana večkrat opozarjale na visoka tveganja, slednji njihovih pripomb ni nikoli upošteval. »Našli nismo niti enega predloga glede podelitve kredita, za katerega bi vi osebno glasovali proti,« je razkril dr. Logar. Jarc se je pričakovano branil z argumenti, da se posameznih primerov v svoji več desetletni karieri v banki pač ne spomni. »Gospod predsednik, tega se pa ne spomnim,« je ponavljal ob vrsti različnih vprašanj glede podeljevanja kreditov in glede posameznih poslov, ki jih je banka podpirala.

Podobno je bilo tudi pri drugem odmevnem projektu, kjer je NKBM zaradi slabo zavarovanih kreditov izgubila 9 milijonov evrov. Šlo je za projekt Bili galeb, v katerem je banka v okolici Zadra nameravala na luksuzni lokaciji zgraditi šest blokov s 400 stanovanji, čez čas pa se je izkazalo, da je banka kupila zemljišče v kamnolomu, ki ni imelo gradbenega dovoljenja, in je bilo pravzaprav smetišče. Dr. Logar je razkril, da imajo bližnji prebivalci zaradi te nasedle naložbe še danes velike težave, saj letno za odvoz odpadkov plačajo 2 milijona evrov, kljub temu, da niso lastniki zemljišča. »Sem imel tako v glavi, da se je prikazoval ta projekt kot dober in se bo ustvarila ena razlika s preprodajo zemljišč,« je bilo vse, kar je lahko odgovoril Jarc.

Tudi sicer Jarc o razlogih, zakaj je glasoval za nekatere druge odobritve kreditov, čeprav več kot očitno sploh ni poznal projektov, ni znal povedati praktično ničesar, čeprav je, kot že omenjeno, vedno glasoval za podelitev kreditov na kreditnih odborih banke.

Dejstvo, da je določen kredit danes na Družbi za upravljanje terjatev bank, oz. t. i. slabi banki, pa po besedah Jarca še ne pomeni, da je bilo njegovo glasovanje za ta kredit tudi zares slabo.

Še pred koncem zaslišanja Alojza Jarca je predsednik preiskovalne komisije dr. Logar prejel elektronsko pošto osebe, družinsko povezane z Ivanom Vizjakom in ki je v sporočilu navedla opravičilo o odsotnosti Ivana Vizjaka. V sporočilu je bilo zapisano, da je bil Ivan Vizjak pred kratkim sprejet na urgenco in da se mu je zdravstveno stanje nenadno poslabšalo, zaradi česar ne bo mogel pričati pred preiskovalno komisijo. Komisija je sklenila, da bo, tako kot je običajno, zahtevala predložitev zdravniškega opravičila kot potrditev omenjenih navedb, v kolikor pa komisija opravičila ne bi prejela, se bo odločila za prisilno privedbo omenjene priče.

Sorodne novice

 
PREDLAGAJ POSLANSKO VPRAŠANJE
Ste opazili problem, ki bi se mu vlada morala posvetiti?

Preverite, vprašajte, predlagajte.