Na preiskovalni komisiji o bankah priče še vedno izgubljajo spomin

Pred preiskovalno komisijo o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu ter ugotavljanju vzrokov in odgovornosti za že drugo sanacijo bančnega sistema v samostojni Sloveniji sta včeraj vendarle pričala nekdanja predsednika uprav hčerinskih bank NLB Boris Zakrajšek, LHB Frankfurt, in Gorazd Jančar, Interfinanz.

Boris Zakrajšek, ki so ga nekateri mediji poimenovali kar »zmagovalca tranzicije«, je v sistemu največje državne banke služboval kar 16 let. Vodenje hčerinske banke NLB je prevzel leta 2002, to mesto pa zapustil 2008. Na zaslišanju je bančno luknjo, ki so jo davkoplačevalci leta 2013 pokrili s petimi milijardami evrov, označil za nesrečno zgodbo, za katero pa stojijo imena in priimki. Odgovornost za bančno luknjo po njegovem mnenju nosi tudi Banka Slovenije, ki se je »katastrofalno počasno« odzvala na krizo, ki je svet zajela leta 2009. Glede osebne odgovornosti pa je bil zelo samozavesten: »V nobenem primeru nisem odgovoren za kakršno koli izgubo,« je zatrdil, ob tem pa je dr. Logar razkril, da je zavarovan z odškodninsko odgovornostjo v vrednosti 20 milijonov evrov.

Ko je predsednik preiskovalne komisije dr. Anže Logar Zakrajška vprašal o konkretnih poslih, je slednji, tako kot večina prič pred njim, izgubil spomin. Ničesar naj ne bi vedel o kreditiranju s strani LHB Frankfurt tistih podjetij s sedeži v davčnih oazah,  kot so Bahami in Britanski deviški otoki, katerih skupna točka naj bi bilo nadaljnje kreditiranje poslov po Balkanu. Po tem, ko mu je dr. Logar iz pridobljenih dokumentov prebral primer kreditiranja podjetja Light blue trading iz Bahamov, kjer v kreditni mapi ni bilo niti kreditne pogodbe, posel pa je imel znake pranja denarja, je Zakrajšek obljubil, da bo pri kolegu, ki je bil zadolžen za kreditiranje, preveril navedene podatke.

Zakrajšek se ni spomnil niti posla LHB Frankfurt z SCT, pa čeprav je bil v času vodenja banke tudi predsednik nadzornega sveta SCT. Podružnica LHB v Ljubljani se je zadolžila pri SCT, hkrati dala kredit Delfiju v lasti vodilnih SCT, ta pa isti dan kredit LHB Ljubljani z zastavljenimi deleži v SCT, ki bi v primeru neplačila prešli v last Defija.

Zakrajšek se ni spomnil niti tega, da banka ni imela ustrezno oblikovane politike kreditiranja in zavarovanj, na kar je leta 2007 opozorila služba za notranjo revizijo NLB. »Jaz sem bil samo predsednik,« je med drugim dejal in dodal, da se bančna luknja ne začne s podelitvijo kredita. Leta 2008 je banko zapustil zaradi izgub, ki so bile posledica slabih posojil, kljub temu pa je na zaslišanju zatrdil, da je banko zapustil v dobri kondiciji.

V času, ko je bil Zakrajšek predsednik uprave LHB Frankfurt, je bil tudi predsednik nazornega sveta SCT in hkrati še v enajstih institucijah NLB Skupine. »Koliko je na leto prineslo to, mislim, gledam v luči tega, da ste uspeli potem po 16 letih v NLB v bistvu si zgraditi tako krasen dvorec?« je zanimalo dr. Logarja. V medijih je pred leti namreč odmevala gradnja Zakrajškovega zimskega dvorca na Blokah. Zimski dvorec Bloke leži na 1.749 kvadratnih metrov veliki parceli na Godičevem, stavba, ki je zgrajena, pa obsega 995 kvadratnih metrov. »Ja pridite pogledat, da vam pokažem, kakšen ta krasen dvor je,« je vehementno odgovoril Zakrajšek.

V nadaljevanju je pred preiskovalno komisijo pričal še Gorazd Jančar, ki je bil vrsto let direktor švicarskega podjetja v stoodstotni lasti največje slovenske banke NLB Interfinanz, in je svoje poslovanje s hčerinskimi družbami nato razširilo tudi v nekatere evropske države na jugu in vzhodu. Skoraj tri četrtine bančnega portfelja je imelo podjetje osredotočenega v Srbiji, na Hrvaškem, v Makedoniji in Črni Gori. Iz banke je odšel leta 2013, zapustil pa je za kar 125 milijonov evrov slabih kreditov.                                                                                                      

Tudi pri pričevanju Gorazda Jančarja smo lahko opazovali »izgubo spomina«. Jančar se namreč ni spomnil, ali je lastnik družbe Izvazuda, dr. Logar pa je vprašal: »Tega se ne morate spomniti, ker ste bili direktor uprave? Predsednik uprave ste bili, saj ste vi sklepali te pogodbe.« Eden izmed članov preiskovalne komisije pa je Jančarjevo izgubo spomina pospremil s komentarjem, da se mora spomniti vsaj svojih odgovorov o tem, da se nečesa ne spomni.