Na predlog SDS o neuspešnosti ministrstva za zdravje pri obravnavi problematike onkoloških bolnikov

Člani in članice Odbora za zdravstvo bodo na današnji seji na predlog poslanske skupine SDS med drugim razpravljali o neuspešnosti ministrstva za zdravje pri obravnavi problematike onkoloških bolnikov.

V poslanski skupini SDS opozarjamo, da se v Sloveniji soočamo s problematiko zgodnjega odkrivanja raka, saj mladi ljudje odlašajo z odhodom k zdravniku, ker ne pričakujejo, da bi lahko zboleli, starejši pa simptome rakavega obolenja pripisujejo letom. Vodja državnega programa za obvladovanje raka dr. Branko Zakotnik meni, da k poznim diagnozam prispevajo tudi predolge čakalne dobe, ki jih bo treba odpraviti. Pri tem pa na področju onkologije v poslanski skupini SDS posebej izpostavljamo primer raka prostate.

Revizijsko poročilo Računskega sodišča RS z naslovom »Obravnava problematike raka prostate« z dne, 27. 11. 2017, je namreč razkrilo, da kljub dogodku v SB Izola avgusta 2016 ter obljubam, ki so bile že 6. septembra 2016 dane javno, da se področje urologije pospešeno rešuje ter obravnavi problematike uroloških bolnikov tudi na 22. redni seji Odbora DZ za zdravje 29. 3. 2017, je stanje na področju urologije daleč od pričakovanega.

Ugotovitve Računskega sodišča RS o incidenci raka prostate kažejo, da je ta oblika raka v Sloveniji najpogostejšega oblika pri moških in drugi najpogostejši rak skupno. Njegova incidenca je do leta 2011 strmo naraščala, po tem letu pa se je ustalila pri nekaj več kot 1.400 novoodkritih rakih letno. Prav tako se je ustalilo število umrlih zaradi raka prostate pri nekaj več kot 350 oseb letno. Tudi Računsko sodišče, pred tem pa že večkrat tudi stroka, ugotavlja, da so podatki na voljo zgolj do leta 2014, saj način zbiranja in obdelave podatkov ni omogočal objavljanja bolj ažurnih podatkov o obsegu raka prostate. Enako velja za vse druge vrste raka v Sloveniji. Predlagatelji sprašujemo ministrico Milojko Kolar Celarc, zakaj ne? 

Ministrstvo za zdravje od leta 2014 dalje tudi ni razpolagalo s pravilnimi, točnimi in ažurnimi podatki o čakalnih dobah na področju urologije, saj vzpostavljena informacijska infrastruktura tega ni omogočala. Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarec je že večkrat obljubila, da bodo do konca leta, najprej 2015, nato 2016, sedaj verjetno do konca 2017, zadevo uredili. Predlagatelji pa se sprašujemo, zakaj to področje še ni urejeno?

Sicer se je po podatkih NIJZ povprečna čakalna doba za prvi pregled v Urološki ambulanti zmanjšala za 54 dni (iz 162,2 dneva na 108,1 dan). Žal je bila na dan 1. 10. 2017 najdaljša čakalna doba še vedno 278 dni (torej skoraj leto dni), kar je zastrašujoče za vse, ki imajo kakršno koli potencialno možnost, da zbolijo za rakom prostate.

V letu 2017 je bil vzpostavljen sistem eNaročanje, ki omogoča vpogled v čakalne dobe večine zdravstvenih storitev, vendar podatki v sistemu še niso pravilni, točni in ažurni. Ministrstvo tudi ni imelo neposrednega in stalnega vpogleda v podatke o številu urologov v javni zdravstveni mreži, prav tako ni izvedlo analize potreb prebivalstva oziroma ni vzpostavilo sistema spremljanja potreb prebivalstva, na podlagi katerega bi bilo mogoče oceniti potrebno število urologov v prihodnje. Predlagatelji zahteve sprašujemo ministrstvo, kdaj bo to storilo?

Po mnenju poslank in poslancev SDS sta dobro poznavanje trenutnega stanja oziroma kadrovskih zmožnosti in napoved prihodnjih kadrovskih potreb, ki temelji na analizi potreb prebivalstva in demografskih trendov, pomembna za ustrezno ukrepanje za zagotovitev primerne kadrovske strukture. Ministrstvo za zdravje tega ne ugotavlja. Mreže izvajalcev javne zdravstvene službe na primarni, sekundarni in terciarni ravni, kljub obljubi ministrstvo še vedno ni pripravilo – iz nje bi verjetno ugotovili koliko urologov (operaterjev) dejansko potrebujemo. Iz česar izhaja da problematika ministrstva za zdravje, kljub dogodku v SB Izola, ni ganila.

Kaj bo torej na tem področju storilo ministrstvo in ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc? Ali bodo za čakalne dobe ponovno krivi pacienti sami ali pa bo tokrat, kot je ministrica izjavila na tiskovni konferenci 29.11. 2017, za pomanjkanje urologov kriva zdravniška zbornica, ker v preteklosti ni razpisala dovolj specializacij?

Poslanke in poslanci SDS predlagajo, da se po opravljeni razpravi na seji odbora za zdravstvo sprejmejo naslednji sklepi:

1. Odbor za zdravstvo predlaga Ministrstvu za zdravje RS, da v roku treh mesecev predstavi analize, vezane na organizacijo onkološke dejavnosti, ki bi lahko bile podlaga za morebitne spremembe v organizaciji onkološke dejavnosti.

2. Odbor za zdravstvo predlaga Ministrstvu za zdravje RS, da v roku treh mesecev predstavi analize, vezane na organizacijo urološke dejavnosti, ki bi lahko bile podlaga za morebitne spremembe v organizaciji urološke dejavnosti.

3. Odbor za zdravstvo predlaga Ministrstvu za zdravje RS, da v roku treh mesecev predstavi načrt aktivnosti za pridobitev natančnih podatkov o izkoriščenosti medicinske opreme v javni zdravstveni mreži.

4. Odbor za zdravstvo predlaga Ministrstvu za zdravje RS, da v roku treh mesecev predstavi načrt aktivnosti za pripravo nacionalnih kliničnih smernic za obravnavo bolnikov z rakom prostate, ki naj temeljijo na najnovejših mednarodnih standardih in so prilagojene zmožnostim slovenskega sistema zdravstvenega varstva.

Vabljeni k spremljanju neposrednega prenosa seje na TV Slovenija 3 od 16. ure dalje!