Obstoječi zakon množične in sistematične vojne zločine izvzema iz sistema kazenskega prava in jih prepušča diskrecijski odločitvi Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč in organov pregona.
Poslanke in poslanci bodo na današnjem nadaljevanju decembrske seje na predlog poslanske skupine SDS obravnavali tudi novelo zakon o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev, s katero želimo spremeniti določila, ki urejajo potrjevanje grobišč, na način, da bodo v postopkih obvezno in aktivno sodelovali organi odkrivanja in pregona ter sodstvo, saj gre za prizorišče zločina in za žrtve, ki so bile izvensodno pomorjene in jih je potrebno obravnavati povsem enako kot druge umorjene po načelih kazenskega postopka.
V poslanski skupini SDS namreč ugotavljamo, da je sedaj veljavni zakon v določenih delih pomanjkljiv, pri čemer se je ena izmed največjih pomanjkljivosti najbolj pokazala pri aktualnih izkopih posmrtnih ostankov na moriščih, ko najdeni posmrtni ostanki ne predstavljajo dejstva, na podlagi katerega bi se začel kazenski postopek ugotavljanja storilcev in vzroka smrti žrtev. 9. člen ZPVGPŽ namreč omogoča diskrecijsko pravico, ali se kazenski postopek, navkljub jasnim najdbam posmrtnih ostankov žrtev, sploh začne ali ne. Položaj, v katerem se izvaja t. i. prekop žrtev iz vojnih morišč, je tako enak položaju, ko bi nekdo našel posmrtne ostanke ene ali več oseb in organi pregona sploh ne bi ugotavljali vzroka smrti ali celo začeli kazenskega postopka. In to tudi takrat, ko bi bilo iz vseh okoliščin evidentno, da je šlo za uboj ali umor oziroma v primerih, ki jih ureja ta zakon, celo za množičen, sistematičen in vnaprej načrtovan genocid (med vojno in po vojni), ki ne zastara, ne po mednarodnih konvencijah, ne po slovenskem Kazenskem zakoniku.
Z novelo zakona želimo v poslanski skupini SDS urediti pomanjkljivosti, ki so se izkazale v praksi pri izvajanju Zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev. Pri izkopavanjih oziroma postopkih potrjevanja morišč niso prisotni organi odkrivanja in pregona ter preiskovalni sodnik, s čimer se ti postopki ne izvajajo v skladu z zakonom, ki ureja kazenski postopek. Obstoječi zakon tako množične in sistematične vojne zločine izvzema iz sistema kazenskega prava in jih prepušča diskrecijski odločitvi Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč in organov pregona. Gre za izrazito negacijo pravne države in kršitev načela, da smo pred zakonom vsi enaki in da velja pravo (kazensko pravo) za vse enako.
V poslanski skupini SDS smo že z novelo Zakona o kulturni dediščini želeli doseči, da se v vsakem primeru, ko je najdeno morišče, začne postopek ekshumacije oziroma izkop in identifikacija žrtev po načelih kazenskega postopka. Predlagali smo, da se žrtve obravnava po načelu enakosti, in sicer tako kot vse druge umorjene osebe: po načelu kazenskega postopka in postopka ekshumacije posmrtnih ostankov. Vodenje tega prevzame pristojen organ, to je državno tožilstvo, ki tudi presodi, katera kazniva dejanja so v skladu z načeli kazenskega in mednarodnega prava zastarala in katera niso zastarala.
Ne moremo si predstavljati, da bi se množični in sistematični vojni zločini oziroma njihove posledice obravnavali na način, da bi se pri teh postopkih kazenska odgovornost izvzela. V kolikor storilci niso več živi, bi se moral z načela enake obravnave vsaj začeti kazenski postopek in ugotoviti odgovornost. Gre namreč za kazniva dejanja, ki ne zastarajo in so bila inkriminirana s takratno veljavno Ženevsko konvencijo. Stanje, ki ga omogoča sedaj veljavni ZPVGPŽ, je povsem neprimerljivo z obstoječimi civilizacijskimi standardi.
Naj samo spomnimo, da je vse te množične povojne umore storila tedanja komunistična oblast oziroma država. Ob tem je zato pomembno tudi poudariti, da je potrebno tudi iskanje odgovornih za vsakokraten zločin, ki nikoli ne zastara. To se mora opraviti dosledno in brez izjeme ter predstavlja etično in pravno normo, s katero dajemo jasen signal, da mora biti zločin kaznovan ne glede na to, kdo je storilec.
Cilj predlagane novele zakona je tako vzpostaviti podlago, da se bodo postopki potrjevanja morišč izvajali v skladu z zakonom, ki ureja kazenski postopek, tako da se bodo zavarovali vsi dokazi ter bodo v postopkih obvezno sodelovali organi odkrivanja in pregona kaznivih dejanj ter tudi sodstvo, saj gre za prizorišča zločinov in za žrtve, ki so bile pomorjene in jih je potrebno obravnavati povsem enako kot druge umorjene - po načelih kazenskega postopka. Med pomorjenimi so v velikem številu ženske in otroci, dojenčki in celo nosečnice, za katere je bilo usodno le to, da so bili deportirani iz zbirnih taborišč v Avstriji.
Vabljeni k spremljanju neposrednega prenosa seje od 9. uri dalje na Nova24TV.
