Vlada RS naj v zakonodajni postopek predlaga ustrezne zakonske rešitve, ki bi omogočale učinkovitejše in hitrejše odkrivanje, preiskovanje in sojenje v primeru kaznivih dejanj korupcije.
Člani in članice Odbora za pravosodje bodo na današnji seji med drugim obravnavali tudi priporočilo Slovenije v zvezi s stanjem na področju korupcije v Republiki Sloveniji, ki smo ga v parlamentarno proceduro vložili v poslanski skupini SDS.
Koruptivna ravnanja in kazniva dejanja korupcije so za vsako državo velik problem, ki pa se mu države zoperstavljajo na različne načine. Skupna značilnost vseh pa je, da so tiste države, ki imajo najnižjo stopnjo korupcije ekonomsko, najmočnejše in obratno, da so države z najvišjo stopnjo korupcije ekonomsko najšibkejše.
Obstaja pa še ena podobnost, ki je skupna vsem državam. Države z najnižjo stopnjo korupcije imajo običajno zelo dobro razvit in delujoč sistem organov odkrivanja, pregona in sojenja in obratno, v državah z najvišjo stopnjo korupcije lahko zaznamo slabo delujoč sistem delovanja organov odkrivanja, pregona in sojenja, ki je pogosto prežet tudi s korupcijo samo.
Pri tem je zanimivo, da države, ki nimajo nobenih posebnih svetovalnih organov na področju korupcije, praviloma beležijo najnižjo stopnjo korupcije. Danska in Švedska sta tako že vrsto let med prvimi državami, ki zaznavata najnižjo stopnjo korupcije. Iz tega je sklepati, da posebni organi na področju korupcije ne doprinašajo kaj dosti, važnejši je učinkovit in delujoč sistem organov odkrivanja, pregona in sojenja ter seveda razvita demokracija.
V povezavi s korupcijo izpostavljamo, da smo v poslanski skupini SDS že velikokrat opozarjali na sporno delovanje KPK. Sistem delovanja KPK z načelnimi mnenji o tem, kaj je in kaj ni koruptivno ravnanje v posamezni situaciji, je pač tak, da omogoča tudi skrajno pristransko in politično delovanje omenjene institucije. Medtem ko se je KPK v prejšnjem mandatu ukvarjala s vprašanjem zaposlitve otrok nekaterih vidnih predstavnikov SDS, in to v podjetjih, ki so v večinsko zasebni lasti, pa ni prepoznala koruptivnega ravnanja, na primer, pri zaposlitvi hčerke Danilo Türka in sina Branka Masleše v enem izmed javnih zavodov Mestne občine Ljubljana. Prav tako KPK ni prepoznala koruptivnega ravnanja v primeru poslovanja arhitektke in hčerke Milana Kučana z Mestno občino Ljubljana. KPK prav tako ni videla nič spornega v tem, da je Ministrstvo za gospodarstvo v času ministrovanja Stanka Stepišnika podjetju v njegovi lasti nakazalo 348.500 evrov pomoči ali pri nakupu poceni letalskih kart nekdanjega notranjega ministra Gregorja Viranta. Ob tem pa naj spomnimo, da je KPK potrebovala zgolj slabe tri tedne, da je »preučila«, kje je po njenem mnenju krivda za izginule referendumske podpise novembra 2012.
O spornosti in nezakonitosti delovanja KPK v času mandata Gorana Klemenčiča in Roka Praprotnika je govoril tudi sedanji predsednik KPK Boris Štefanec, ko je odgovoril na očitek, da je stopil v prevelike (op. Klemenčičeve) čevlje. Takole je dejal: »Verjemite mi, da v te čevlje nikoli nisem želel in tudi nikoli ne bom želel stopiti. In veste, zakaj? In zdaj bom uporabil tudi sam prispodobo, zato ker so okuženi z glivicami nezakonitega delovanja.«
V poslanski skupini SDS ugotavljamo, da je bila Komisija za preprečevanje korupcije v pretežnem smislu v vlogi tiste službe, ki je arbitrarno in politično ocenjevala, kaj so in kaj niso koruptivna ravnanja, seveda v korist leve politične opcije.
V nadaljevanju predloga priporočila poslanci in poslanke SDS opozarjajo na nekatere najbolj odmevne primere koruptivnih ravnanj, med njimi glede dokapitalizacije bank, svetovalne pogodbe Draga Kosa, primera Zalar –Fišer –Škrlec, primera Praprotnik, primera Šumečnik, primera Jazbec – Dragonja – Narat, primera Marenče, primera Plavšak, primer zdravstva, primer žilnih opornic, primer Türk.
Kljub temu, da kazniva dejanja s področja bančne kriminalitete večinsko ne sodijo v skupino kaznivih dejanj korupcije, pa odobravanje bančnih kreditov brez ustreznih jamstev, ki so bančno luknjo povzročili, v celoti ustreza definiciji koruptivnega ravnanja. Kot je znano, je Slovenija leta 2013 izvedla že drugo dokapitalizacijo bank in je za to v skupnem znesku porabila okoli 5 milijard evrov ali kar 2500 evrov na vsakega prebivalca, vendar pa je policija do konca leta 2016 zaznala 228 sumov bančnih kaznivih dejanj, škoda je bila ocenjena na zgolj 779 milijonov evrov. Dosedanje ugotovitve preiskovalne komisije državnega zbora za ugotavljanje politične odgovornosti za nastanek bančne luknje potrjujejo domneve o prepletanju različnih omrežij znotraj bančnega sistema in z politiko.
V zvezi bančno luknjo naj v poslanski skupini SDS spomnimo tudi na svetovalno pogodbo podjetja R. U. R. v večinski lasti nekdanjega predsednika KPK Draga Kosa z NLB, ki je za 15 mesečno forenzično preiskovanje omenjenemu podjetju plačala 898.000 evrov, ob tem pa je vodja specializiranega tožilstva Harij Furlan namignil, da preiskovalci od NLB dobijo že selekcionirane dokumente – manjkajo elektronska sporočila, pričevanja, zapiski … torej manjkajo dokumenti, ki so ključni za dokazovanje direktnih naklepov. V NLB se je po odstopu celotnega senata KPK leta 2014 zaposlil tudi nekdanji član senata Rok Praprotnik. V zvezi z NLB opozarjamo tudi na klientelistične povezave Marka Jazbeca, Metoda Dragonje in Mateja Narata.
V poslanski skupini SDS spominjamo tudi na primer imenovanja Boštjana Škrleca za generalnega direktorja Vrhovnega državnega tožilstva, kjer je KPK ugotovila, da je sedaj že nekdanji generalni državni tožilec dr. Zvonko Fišer ravnal koruptivno. S svojim ravnanjem je namreč omogočil Boštjanu Škrlecu nepremoženjsko korist v obliki zasedbe delovnega mesta generalnega direktorja Vrhovnega državnega tožilstva.
V zgodbi koroških dečkov je Jurij Šumečnik, sicer vodja koroške regije Socialnih demokratov, kot direktor CSD Slovenj Gradec podal odstopno izjavo konec maja 2016, že nekaj mesecev kasneje pa se je, ponovno s pomočjo političnih povezav, zaposlil v družbi ECE, v večinski lasti Elektro Celje. Koruptivna ravnanja pa se pojavljajo tudi v primeru družbe Slovenski državni gozdovi, kjer je mesto direktorja nekaj časa zasedal Miha Marenče, predhodno državni sekretar na kmetijskem ministrstvu, pod vodstvom predsednika SD mag. Dejana Židana.
Glede korupcije na področju zdravstva med drugim opozarjamo na primer nabave žilnih opornic, pri kateri politično odgovornost ugotavlja tudi preiskovalna komisija državnega zbora. V času dela preiskovalne komisije o ugotavljanju zlorab v slovenskem zdravstvenem sistemu na področju prodaje in nakupa žilnih opornic je bilo ugotovljeno več nepravilnosti in potrjenih več sumov koruptivnih ravnanj, kot jih je bil sposoben ugotoviti oziroma raziskati Nacionalni preiskovalni urad ali Specializirano državno tožilstvo, ki so bili že leta 2013 seznanjeni z zadevo.
Glede na vse primere in glede na vse navedeno v priporočilu, v poslanski skupini SDS v zvezi s stanjem na področju korupcije priporočamo, da Državni zbor sprejme naslednje priporočilo:
1. Državni zbor Republike Slovenije priporoča Vladi Republike Slovenije, da v roku šestih mesecev pripravi temeljito analizo stanja pravne ureditve na področju koruptivnih ravnanj in kaznivih dejanj korupcije ter z ugotovitvami seznani Državni zbor Republike Slovenije.
2. Državni zbor Republike Slovenije priporoča Vladi Republike Slovenije, da v zakonodajni postopek predlaga takšne zakonske rešitve na področju preventive v zvezi s koruptivnimi ravnanji, ki bodo organizacijsko in vsebinsko podobne večini evropskih držav.
3. Državni zbor Republike Slovenije priporoča Vladi Republike Slovenije, da v zakonodajni postopek predlaga ustrezne zakonske rešitve, ki bodo omogočale učinkovitejše in hitrejše odkrivanje, preiskovanje in sojenje v primeru kaznivih dejanj korupcije.
Vabljeni k spremljanju seje na TV Slovenija 3, ki se bo pričela ob 14. uri.
