Na predlog Eve Irgl na komisiji za peticije izglasovan sklep o 50% povečanju sredstev za oskrbo starejših

Zaradi demografskih trendov in starajočega prebivalstva je na seji komisije za peticije včeraj potekala razprava o problematiki institucionalnega varstva starejših oseb s poudarkom na pomanjkanju kadrov, prostorskih kapacitet ter finančnih sredstev, posebej v oddelkih za osebe z demenco. Kot je uvodoma povedala poslanka in predsednica komisije Eva Irgl v državi v okviru institucionalnega varstva ni dovolj prostorskih zmogljivosti, »tako da ni niti ene proste postelje za osebe, ki bi želele jesen svojega življenja preživeti v institucionalnem varstvu.« »Že več kot deset let ni bil zgrajen niti en dom za starejše, kar je zaskrbljujoče in problematično, prav tako tudi ni dovolj sredstev, da bi gradnjo domov lahko zagotovili,« je povedala poslanka in dodala, da so sredstva za financiranje varstva za starejše v naši državi primerjalno bistveno nižja od povprečja v drugih državah. »Vse večji problem pa se kaže tudi v pomanjkanju sredstev in prostora za osebe z demenco,« je težave skupine starejših, ki je še posebej ranljiva, izpostavila poslanka. 

S poslanko se je strinjal varuh človekovih pravic Peter Svetina. Po njegovih besedah so na zaprtih oddelkih bolniki z demenco celo na hodnikih. Na tem področju je nujno urgentno ukrepanje, je pozval. Tudi predstojnik katedre za nevrologijo na ljubljanski medicinski fakulteti Zvezdan Pirtošek je opozoril, da bo oseb z demenco leta 2050 približno 90.000, kar je trikrat več kot zdaj. Zdravila še nekaj let ni pričakovati, je pa po njegovih besedah pojav bolezni mogoče z zdravim življenjskim slogom prestaviti za šest do osem let.

Tako poslanci kot strokovnjaki so skozi celotno razpravo na seji komisije ugotovili, da je premalo kapacitet v domovih za ostarele, da je treba zagotoviti kakovostne in varne storitve zlasti za najbolj ranljive, ugotovili so tudi, da je v ustanovah socialnega varstva premalo kadra. Poslanka Eva Irgl je navedla, da se domovi soočanja s pomanjkanjem strežnic, negovalk, primanjkuje celo kuharjev in glede na vse probleme, izpostavljene v razpravi državne sekretarje povprašala, kako bomo kot država vse te težave rešili? 

  »Potreben je celovit pristop k problematiki dementnih oseb, kajti kot smo slišali s strani predstavnikov društva Spominčiča, je demenca največji zdravstveni, finančni in socialni problem,« je po razpravi povzela poslanka Irglova in dodala, da bi se kot država morali podvizati. »Zavedam se, da zakon o dolgotrajni oskrbi ne bo rešil vseh problemov, predstavlja pa nek korak, ki pa bi moral biti že storjen, nanj čakamo že leta in leta in samo čakamo in se samo pogovarjamo, ta ključni korak pa ni narejen,« je poudarila poslanka.

Predsednica komisije je ob razpravi o demenci še opozorila, da  je treba organizirati varovanje oseb z demenco na način, ki bo v skladu s človekovimi pravicami. »Zavedati se moramo, da imajo osebe z demenco povsem enake pravice, kot jih imamo vsi.  Se pa na področju oseb z demenco, kaže, da imamo zastarele kadrovske normative, kar povedo tisti, ki se s tem vsak dan soočajo in ki tudi skrbijo za osebe z demenco,« je še povedala poslanka.  

Po opravljeni razpravi je predsednica komisije Eva Irgl  predlagala sklep, naj Vlada RS v proračunih za leti 2020 in 2021 zagotovi 50% povišanje sredstev od predvidenih, namenjenih zagotavljanju ustreznih kadrov, ter prostorskih kapacitet, potrebnih za celostno oskrbo starejših oseb v RS, vključno z oddelki za osebe z demenco

Koalicija pa je nato predlagala sklep, naj vlada zgolj preuči možnosti za povečanje sredstev, potrebnih za celostno oskrbo starejših, kar je sodelujoči na seji Žan Mahnič pospremil z besedami, da gre za norčevanje iz oseb, ki so v sklepu omenjeni. »Pri 10 milijard evrov vrednem proračunu bi moralo biti vsakomur jasno, da možnosti za povečanje sredstev so, če ob tem še vemo, da vlada brez težav namenja več kot 70 milijonov evrov zgolj za študije o dolgotrajni oskrbi,« je komentiral Mahnič.

Foto: Matija Sušnik, Državni zbor