Na področju zdravstva ni ukrepov, ni sprememb, ni reforme

Stališče poslanske skupine SDS na današnji izredni seji o sistemski korupciji v zdravstvu je predstavila poslanka SDS Nada Brinovšek.

Celoten magnetogram, ki ni avtoriziran, objavljamo v nadaljevanju.

NADA BRINOVŠEK: Hvala za besedo, predsednik. Lep pozdrav vsem v dvorani! V Slovenski demokratski stranki že od vsega začetka tega mandata Ministrstvo RS za zdravje nenehno opozarjamo, da je treba pripraviti zdravstveno reformo. Opozarjamo na nepravilnosti, ki se dogajajo na tem področju, afere in korupcijo. Prav zaradi tega smo v naši stranki v tem mandatu sklicali kar 12 izrednih sej Odbora za zdravstvo na te teme. Na teh izrednih sejah smo želeli opozoriti Ministrstvo za zdravje in tudi širšo javnost na pereče vsebine, a žal s strani koalicije nismo niti enkrat dobili njihove podpore. Na vseh sejah matičnega Odbora za zdravstvo tudi nenehno opozarjamo, da je potrebna zdravstvena reforma oziroma temeljite spremembe na področju zdravstvene zakonodaje.

Po našem mnenju in tudi po mnenju stroke bi bilo potrebno nemudoma pristopiti k oblikovanju javne mreže na vseh nivojih, določiti normative in standarde za plačilo osnovnega obsega dela zdravnikov, določiti normative za njihovo nagrajevanje, določiti normative in standarde za plačilo zdravstvenih programov izvajalcem, omogočiti konkurenco, javne zavode preoblikovati v skladu s pravom EU, dati direktorjem javnih zavodov več pristojnosti in seveda temu posledično tudi več odgovornosti. Seveda pa so tu še javna naročila in dolge čakalne vrste. Če bomo to področje zdravstva reševali le z manjšimi spremembami zakonodaje in pa pripravljali analize s pomočjo tujih strokovnjakov, naši državljani in prav tako naši zdravniki ne bodo zadovoljni z zdravstvenimi storitvami. Še več, zdravniki se bodo odločili za odhod v tujino seveda za bolje plačanimi službami, bolniki pa na zdravljenje v tujino seveda za to, ker bodo tam pač prej prišli na vrsto.

Opozarjali smo tudi, da ima koalicija v svoji koalicijski pogodbi v poglavju zdravstvo pod ukrepi zapisano citiram »Uveljaviti ničelno toleranco do korupcije v zdravstvu. Od vseh, ki s svojimi neukrepanjem oziroma ukrepanjem so odgovorni za razrast korupcije, bomo terjali osebno odgovornost.« In kje so zdaj ti ukrepi in odgovornost? Ni ukrepov, ni sprememb, ni reforme.

Pa poglejmo, kaj vse je ministrstvo v tem letu in pol storilo. Pripravilo je pravilnik o službi nujne medicinske pomoči, tri spremembe zakonov in pa analizo zdravstvenega sistema v Sloveniji. To so dokumenti, ki smo jih obravnavali na matičnem odboru za zdravje in pa v državnem zboru. In ko že omenjam analizo zdravstvenega sistema v Sloveniji, ki jo je za ministrstvo pripravila tuja institucija in za katero je ministrstvo oziroma smo davkoplačevalci plačali več kot 360.000 evrov smo v Slovenski demokratski stranki prepričani, da ta analiza ni prinesla nekih novih izsledkov, na kar že prej naj bi opozarjala naša stroka. Iz uvoda analize, ki jo je pripravila tuja institucija, je razvidno, da slovenski zdravstveni sistem dosega lepa rezultate in da pri nekaterih kazalnikih sodimo v sam vrh primerljivih držav. In zanimivo, raziskava OECD pa kaže drugačne podatke. Ta raziskava nas uvršča v povprečje oziroma na rep primerljivih držav, seveda ob tem, da OECD podatkov glede dolgih čakalnih vrst sploh nismo poslali.

Na naša opozorila o sistemski korupciji v zdravstvu ni odziva

V Slovenski demokratski stranki smo že na jesenski izredni seji Odbora za zdravstvo opozarjali na sistemsko korupcijo pri javnem naročanju, opozarjali smo, da nekatere bolnišnice čakajoče bolnike razvrščajo brez pravega reda, se pravi, da na tem področju vlada nered. Opozorili smo na sum podkupovanja in sprejemanja podkupnin, opozorili na sum, da so bili v to vpleteni zaposleni v javnih zdravstvenih zavodih, opozorili smo tudi na primere Nevrološke klinike, Pediatrične kirurgije, Onkološkega inštituta in tako naprej. Na tej jesenski seji smo tudi predlagali dva sklepa, in sicer da ministrstvo ob pripravi zdravstvene reforme pripravi celovite rešitve za odpravo sistemske korupcije po načelu ničelne tolerance in da se v javnih zdravstvenih zavodih katerih ustanoviteljica je država zagotovi poslovanje po načelu ničelne tolerance do korupcije. Koalicija seveda naših predlogov v jesenskem času ni potrdila, kljub dejstvu, da se tako rada sklicuje na ničelno toleranco do korupcije. Dejstvo je, da se srečujemo s korupcijo znotraj celega sistema, tako družba kot država delujeta na koruptiven način. Tukaj se spomnimo izjave v. d. generalne direktorice UKC Ljubljana na Komisiji za nadzor javnih financ. Poglejte, prav to je tudi naš namen današnje izredne seje državnega zbora, da opozorimo na sume korupcije, ne pa da raziskujemo in pa sankcioniramo. Za raziskovanje in pa sankcioniranje imamo za to seveda pristojne organe v državi.

Žalostno je dejstvo, da glede na naša opozorila, ki jih dajemo na sejah, na opozorila medijev in pa opozorila strok nihče ne reagira. Da sistem ne deluje dobro oziroma, da je nekaj narobe s sistemom in pa zakonodajo, kaže tudi dejstvo, da še vedno nimamo direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in pa direktorja UKC Ljubljana. Glede direktorice Onkološkega inštituta pa tako ali tako vemo, kaj se dogaja. V lanskem letu smo imeli primer imenovanja v. d. generalnega direktorja UKC Ljubljana Baričiča, ki ga je na javnem natečaju izbral Svet zavoda UKC Ljubljana, tako rekoč brez programa. In spomnimo se, za tega kandidata je ministrica dolgo vztrajala, da se imenuje za direktorja. Naprej, Zlata Štiblar Kosić, sedaj generalna direktorica Onkološkega inštituta je bila imenovana in nikogar ni motilo, da je imela pred tem nepravilno izplačane dodatke.

Nedvomno je še kako potrebna sprememba na področju preoblikovanja javnih zavodov, seveda v skladu s pravom EU, direktorjem javnih zavodov je, kot sem že dejala, potrebno dajati več pristojnosti in pa odgovornosti. Več odgovornosti pa je potrebno dati tudi predstavnikom v svetih javnih zavodov. Ministrstvo RS za zdravje je sicer v začetku leta 2015 sprejelo protokole o izbiri kandidatov za predstavnike ustanoviteljev svetih javnih zdravstvenih zavodov. S sprejetjem protokola, tako pravijo na ministrstvu, so zasledovali cilj dviga znanja in pa izkušenj, ki so potrebna za kakovostno opravljanje funkcije, predstavnikov ustanovitelja v svetu javnega zavoda. Glede na vse dogodke, ki se dogajajo na UKC Ljubljana pa bi težko rekli, da ti predstavniki kljub sprejetemu protokolu seveda delo opravljajo dobro.

Na matičnem odboru za zdravstvo smo s strani dr. Konrada Kuštrina v zvezi z imenovanjem predstavnikov sveta javnih zavodov slišali, citiram »Da je to samo eden kozmetični pristop k izbiri novih članov sveta zavoda, da pa glavno vlogo še vedno igra politična pripadnost. Politična pripadnost je tudi tista, ki postavlja ljudi na najbolj odgovorne oziroma vodilna delovna mesta, tako menedžerska kot tudi nižje, na druga vodstvena delovna mesta.« To so bile njegove besede. In, če ostanem še malo pri teh protokolih in pa sistemih kakovosti; vsem nam je znan lanskoletni primer na Nevrološki kliniki v Ljubljani. Kaj nam pomaga, če imajo zavodi, zdravstveni zavodi sistem kakovosti in pa obveščanje, če jih obišče upravna inšpekcija, ko pa ni epiloga. Nihče namreč ne odgovarja za to, da na UKC Ljubljana v primeru Nevrološke klinike ni deloval sistem kakovosti in obveščanja. In ta sistem kakovosti in obveščanja določa obvezno interno informiranje, postopke, odgovornosti in pristojnosti v primeru izrednih dogodkov. Zakaj potem UKC Ljubljana plačuje za ta sistem kakovosti in obveščanja presojevalcem iz tujine tako velike vsote, če pa vidimo, da ta sistem znotraj zavodov ne deluje? Tudi v primeru srčne kirurgije smo se srečali s tem.

Ta primer še ni zaključen pa se kažejo že novi zapleti. Tudi v primeru Bunc smo lahko priča, da sistem znotraj UKCL ne deluje dobro. Predstojnica oddelka za kardiologijo, gospa Mrita Koželj namreč ni vedela, da se zbirajo podatki o njihovih bolnikih za namen določenega registra, ki ga vodi Bunčevo društvo. Se pravi, da predstojnica ne ve kaj se dogaja na njenem oddelku. Da je pa ta izjava še bolj bizarna pa je predsednik Komisije za medicinsko etiko izjavil, da je bila vloga pripravljena v skladu z navodili, kot nosilec pa je bil naveden klinični oddelek za kardiologijo. Tukaj je vprašanje, kdo se v tem primeru spreneveda.

Dobavitelji mastno služijo

V Slovenski demokratski stranki smo mnenja, da gre v teh primerih za okoriščanje posameznikov seveda s pomočjo države in da v tem trenutku tudi protokoli in sistemi obveščanja nekaterih naših zavodov ne delujejo. Vlada je v svojem mnenju za današnjo sejo med drugim tudi zapisala, da glede finančnega najema medicinskih pripomočkov in opreme to ni nezakonito dejanje zavodov, zato suspenz odgovornih oseb nima pravne osnove. Pri tem pa tako rekoč prezre naše opozorilo, da je za UKC Ljubljana sklepala posle, se pravi pogodbo o dobavi na reverz oseba, ki ni zakoniti zastopnik UKC. To pogodbo je ta oseba sklenila mesec dni pred sklepom o nabavi. Se vam to ne zdi čudno? Prav tako vlada v svojem mnenju ne komentira naše trditve, da v takih primerih dobavitelji opreme na reverz mastno služijo s servisiranim in potrošnim materialom. To pomeni, da na dolgi rok za bolnišnico najem na reverz veliko dražji od samega nakupa naprav.

Mediji veliko pišejo o tem, da se že več let denar preko javnih zavodov prenaša na različne dobavitelje in da se dogaja pritisk vplivnih posameznikov na nabavo določene opreme in pa materialov. Pritisk se izvaja na zdravnike, če nočejo sodelovati so razrešeni. Če pa ti vplivni posamezniki seveda ne dosežejo svojega, gredo tudi do predsednika države, tudi ta izjava nam je znana iz seje Komisije za nadzor javnih financ.

S to sejo med drugim želimo opozoriti tudi na nepravilnosti, ki se dogajajo na področju javnih razpisov. Znano je in v nebo vpijajoče so nepravilnosti, ki so se dogajale na tem področju. Ministrstvo RS za zdravje v svojem mnenju za današnjo sejo navaja, da ker gre za kompleksnost javnega naročila po vsebini, obsegu in številu naročnikov in ker skupna javna naročila izvajajo prvič, so naleteli na večje ovire, zato se njihovo izvajanje preneslo v leto 2016. Vse, kar je ministrstvo v tem času, od 5. marca lanskega leta do danes storilo, je to, da je izdalo sklep o ustanovitvi, sestavi in pa nalogah strokovne komisije za skupno javno naročilo. Ta komisija je do 3. februarja 2016 pripravila predlog tehničnih specifikacij, ki je šele sedaj posredovan v pregled. Eno leto časa je imelo ministrstvo. Tako so podjetja in pa posamezniki, ki so vpleteni v vse te sumljive posle, še vedno naročniki in pa dobavitelji. Žal je najpomembnejša posledica teh koruptivnih dejanj dejstvo, da ljudje, ki ta koruptivna dejanja izvajajo, ščitijo predvsem sebe in pa svoje prijatelje pri tem pa zelo ovirajo stroko. To pa na koncu občutimo bolniki torej davkoplačevalci.

Vse kar v tem trenutku rešuje zdravstvo je stroka, ki je zelo, zelo dobra. Stroka sodi v sam svetovni vrh na marsikaterem področju.

V SDS opozarjamo, naj se pristojni vendarle že lotijo preiskovanja korupcije

Z današnjo sejo smo se, kot sem že dejala, osredotočili in s tem želimo opozoriti tudi na nepravilnosti, ki se dogajajo v zvezi z nabavo žilnih opornic, nabavo medicinske opreme na reverz, okoriščanju posameznikov v zdravstvu in nabavi operacijskih miz brez javnega razpisa. V razpravi pa bomo seveda opozorili še na marsikatero nepravilnost, na kar nas opozarja stroka in pa tudi mediji. V zahtevi za sklic te izredne seje Državnega zbora, smo v Slovenski demokratski stranki predlagali priporočilo z naslednjimi predlogi sklepov.

In sicer, državni zbor je opravil razpravo. Državni zbor priporoča vladi in Ministrstvu za zdravje, da raziščeta trditve o morebitni korupciji v zdravstvu na osnovi izrečenih besed v. d. generalne direktorice UKC Ljubljana Brigite Čokl na seji Komisije za nadzor javnih financ, 3. februarja letos. Državni zbor poziva vlado in ministrstvo, da državnemu zboru predstavi analizo učinkov ukrepa skupnih javnih naročil v zdravstvu, ki so bila predvidena za leto 2015. Državni zbor priporoča vladi in ministrstvu, da sprejme vse potrebne ukrepe za temeljito reorganizacijo procesov nabave in storitev povezanih z medicinsko opremo, s poudarkom na dragi medicinski opremi. Državni zbor poziva vlado in organe institucij, da zaradi nepristranskosti do konca preiskave suspendirajo vse osebe, ki so vpletene v postopke nabav medicinskih pripomočkov in opreme na lizing. Državni zbor priporoča vladi in ministrstvu za zdravje, da pozoveta pristojne institucije k takojšnjemu in odločnemu ukrepanju na področju ugotavljanja odgovornosti posameznikov v koruptivnih dejanjih.

Seveda na matičnem Odboru za zdravstvo navedenega priporočila, s temi šestimi sklepi, koalicija ni podprla. Koalicija je bila v razpravi mnenja, da je problematika večplastna in da se problem korupcije v zdravstvu v političnih obravnavah pojavlja ciklično in sicer takrat, ko se prične razprava o tem, koliko denarja zdravstvo dejansko potrebuje. In še, da gre za ustvarjanje iluzij, da lahko z odpravljanjem korupcije ljudem nudimo to, kar obljubljamo. Se pravi, javno zdravstvo in široko dostopnost do storitev. To je po mnenju koalicije zavajanje ljudi. Tako je zapisano v poročilu odbora.

Namen našega sklica izredne seje Državnega zbora na temo sistemska korupcija v zdravstvu, je, kot sem že dejala, predvsem opozoriti na nepravilnosti, afere in korupcijska dejanja, ki jih dopušča sistem znotraj države in znotraj zdravstva. S tem pa bi tudi radi opozorili vlado, pristojno ministrstvo, Računsko sodišče, pristojne inšpekcije, Komisijo za preprečevanje korupcije, organe pregona in pa pravosodje, da se naj vendarle lotijo tudi področja sistemske korupcije na področju zdravstva. Hvala lepa.