Na področju referendumske zakonodaje so možne izboljšave

V predlogu zakonskih sprememb predvidene nekatere poenostavitve in izboljšave postopkov. Poslanke in poslanci na današnji redni seji obravnavajo predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o referendumu in ljudski iniciativi. Predlog zakona je v obravnavo državnemu zboru predložila skupina 47 poslank in poslancev s prvopodpisanim mag. Matejem Toninom. Stališče poslanske skupine SDS glede omenjenega predloga zakona je na seji Državnega zbora predstavil vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko.

JOŽE TANKO: Hvala lepa za besedo. Vsem lep pozdrav. Na sestankih na katerih smo obravnavali spremembe ustave je bilo navrženo, enkrat, dvakrat, da bi bilo smiselno sočasno obravnavati tudi spremembo zakona o referendumu in ljudski iniciativi. Se pravi, takrat je bilo opozorjeno, da je smiseln na nek način sočasen pristop, vendar takrat ta pobuda ni naletela na neko širšo podporo. Kasneje je Nova Slovenija to ubesedila v zakon in sedaj imamo pred seboj postopek spremembe zakona o referendumu in mislim, da je pravzaprav to eno izmed področij, ki ga je potrebno smiselno bolj primerno urediti, kajti standardi na tem področju so za družbo v kateri smo zelo nizki. Če bi stvar primerno uredili, bi marsikakšna zadeva v tem postopku odpadla, druge pa bi bile dvignjene na bistveno višjo raven kvalitete in pa seveda tudi zaupanja.

Že izkušnja izpred nekaj mesecev, ko smo se ukvarjali z izginotjem podpisov sindikatov, v ta postopek je vpleten tudi Državni zbor in kasneje se je to sprevrglo tudi v interpelacijo proti ministrstvu za notranje zadeve, dr. Gorenaku, je pokazal na velike pomanjkljivosti, celo v tistem delu postopka, v katerem državni inštituciji, se pravi Državni zbor in pa ministrstvo za notranje zadeve, in ko kljub vsem te številnim forenzičnim pregledom raznih inštitucij ni bilo moč ali pa se ni hotelo določiti locirati mesto nastanka tega problema. Naše mnenje se sicer tu ni spremenilo in temu našemu mnenju je pritrdilo tudi predhodno mnenje komisije za preprečevanje korupcije.

Prav tako smo mnenja, da zbiranje podpisov na stojnicah na ta način, kot poteka sedaj, ni najbolj kvaliteten del postopka za začetek referenduma. Tu se pravzaprav nikoli ni vedelo, koliko je zbranih podpisov, niti ali so vsi ti podpisi avtentični, to se pravi, da so jih dejansko prispevale osebe, ali pa je to nekdo tam izpolnil za nekoga, če je poznal njegove osebne podatke. Tja so se podpisovale mladoletne osebe, v nekaterih primerih celo tujci. Skratka nadzora nad postopkom zbiranja podpisov na stojnicah ni. Obstaja tudi možnost, na to je bilo že opozorjeno, da so ti podpisi nečitljivi in seveda tudi obstaja možnost, da se tako zbrani podpisi lahko uporabijo nenamensko. Morda se je v kakšnem primeru to celo tudi pojavilo.

Postopek, kot rečeno, je potrebno izboljšati in ga je potrebno dodelati. Predlog, da bi ti podpisi morali biti overjeni je dober, kajti s tem, da je potrebno dobiti overjen dokument na upravni enoti ni nič narobe. Potrdilo bi bilo izdano namensko in potem te zbrane podpise, ki so izdani na državnem organu in so namensko izdani, ni na nek način potrebno več preverjati po tistih kriteriji, kot to sedaj poteka in pravzaprav zelo hitro bi bilo znano ali je teh podpisov dovolj ali ne. Tu bi pridobili najmanj teden dni v tem postopku preverbe.

Prav tako se mi zdi dobra rešitev, da se tako zbrani podpisi vštevajo v kvoto 40.000 podpisov. Po tej plati se ta postopek nič ne zaostruje. Pravzaprav tisti, ki so zbrali zadostno število za začetek postopka, za zbiranje 40.000 podpisov ima celo določeno prednost, kajti rok se zaradi tega, tisti končni rok za zbiranje 40.000 podpisov se ne spreminja, ta tedenski del se jim pa že enostavno všteje v tistih 35 dni in je treba pač takrat pridobiti toliko manj dodatnih overjenih podpisov v postopku referenduma.

Tu mislim, da gre za precejšnje poenostavitve in tudi nekatere prednosti. Ta razprava o tem, ali je predlog 5000 primeren ali ne, je pač stvar nadaljevanja postopka. Nekateri menijo, da je to preveč, drugi bi to še zaostrili. Mi bomo podprli tisto varianto, kar zadeva število podpisov, ki bo pripeljala do ustrezne rešitve, to se pravi do sprejema zakona, če bo do nadaljevanja tega postopka prišlo.

Menim pa, da je na tem področju potrebno nekaj storiti. Kar zadeva našo poslansko skupino bomo zakon v tej fazi podprli, bo pa potrebno zagotovo, če bo prišlo do nadaljevanja postopka, upoštevati še kakšna druga stališča, tudi drugih strank, tudi drugih pobudnikov, vendar smisel tega postopka pa je, da se zadeve poenostavijo, da se odpravijo vse zaznane pomanjkljivosti in možnosti napak, ki so se do sedaj pojavljale in s tem tudi ne posegamo v bistvu v zaostrovanje teh vstopnih pragov, kajti več ali manj vse te ključne stvari ostajajo enake, izboljšava je pa v tem delu, ko se ta vstopni prag, teh 2500, 5000 ali 7000 kolikor pač bo določeno, všteva že v tistih 40.000 podpisov, ki jih je treba zbrati v 35-ih dneh. In to mislimo, da je tudi dobra priložnost in tudi prednost tega predloga zakona. Hvala lepa.