V ponedeljek, 18. 1. 2021, je potekalo nadaljevanje zaslišanja prič v okviru Preiskovalne komisije o ugotavljanju odgovornosti nosilcev javnih funkcij na programu otroške kardiologije ter na področju nabav in upravljanja z medicinsko opremo in zdravstvenim materialom pod vodstvom predsednice komisije mag. Karmen Furman. Parlamentarna komisija trenutno raziskuje in zaslišuje priče s področja nabav in upravljanja z medicinsko opremo in zdravstvenim materialom.
Na zaslišanje so bili povabljeni bivši direktorji Splošne bolnišnice Nova Gorica: Silvan Saksida, Nataša Fikfak in Darko Žiberna. Položaje so zasedali v času, ki jo preiskovalna komisija preiskuje, in sicer od 2007 do konca leta 2018.
Vprašanja so bila razdeljena v tri sklope. Uvodoma je predsednico zanimala njihova vloga pri postopkih javnega naročanja v času njihovega direktovanja. Kasneje pa so se vprašanja osredotočala tudi na izdajo soglasij zdravnikom za delo izven zavoda in preplačila medicinske opreme in materiala, saj je bolnišnica dolga leta bila znana po slabem finančnem stanju.
V zaslišanju je preiskovalno komisijo najprej zanimal upravni nadzor ministrstva za zdravje, ki je potekal v bolnišnici leta 2014. Upravni nadzor je odkril številne nepravilnosti pri poslovanju bolnišnice, predvsem pri izdajanju soglasij zdravnikom za delo izven bolnišnice. Nekdanji direktorji ne menijo, da so se z izdajanjem soglasij za delo izven bolnišnice čakalne vrste v bolnišnici na ta način še podaljševale. Prav tako pa niso nič naredili, da bi se ta konkurenčna dejavnost, ki jo je na koncu izvedel nek drug zavod v večji meri izvajala v bolnišnici Nova Gorica.
Preiskovalna komisija je ugotovila, da iz pregleda poslovnega računa zavoda Apolon izhaja, da so vsi zdravniki, ki imajo pogodbo s tem zavodom, hkrati zaposleni v bolnišnici Nova Gorica. Soglasja so jim izdajali direktorji, ki v tem niso videli nič spornega, kljub temu, da sta Silvano Saksida in Nataša Fikfak bila solastnika podjetja SDC-Medicus preko katerega sta dobivala plačilo za opravljeno delo v zavodu Apolon, v času svojega mandata pa sta drug drugemu izdajala soglasja, da sta lahko opravljala delo v omenjenem zavodu. Je pa povedal g. Saksida, da na to ni niti pomislil, ko je izdal soglasje za izvajanje dejavnosti solastnici svojega podjetja.
Vprašanja so bila postavljena tudi glede Marjetke Štefančič, takratne vodje lekarne, ki je pripravljala javne razpise za nabavo medicinskega materiala, opreme in zdravila. Preiskovalno komisijo je zanimalo glede sorodstvenih razmerij Marjetke Štefančič z direktorico podjetja Gopharm d.o.o., ki je bil glavni dobavitelj zdravil v bolnišnici. Priče so vedele tudi za sorodstveno razmerje, vendar v tem niso videle nič spornega. Niso pa vedele, da je bila Marjetka Štefančič edina, ki ni podpisala izjave o nezdružljivosti po internem pravilniku bolnišnice, čeprav bi jo glede na delovno mesto in njeno sodelovanje pri javnih naročilih morala. Vse tri priče so bile prepričane, da gospa Marjetka Štefančič ni imela ustreznega strokovnega znanja za nabavo medicinskih pripomočkov. Po navedbah Silvana Sakside so se pod njegovim vodstvom zgodile spremembe pri javnem naročanju bolnišnice. Tako gospa Štefančič ni bila več v vseh komisijah. To je naredil načrtno, saj je dobil namige, da so nekateri v vseh komisijah in da stvari ne potekajo kot morajo. Nataša Fikfak pa je v svojem mandatu šla celo tako daleč, da je ukinila službo za javna naročila v bolnišnici in jo prenesla na zunanjega izvajalca. Pogodbo je sklenila s podjetjem Preator d.o.o. Po podatkih iz Erarja je podjetje v letih 2015 do 2018 za svetovanje pri javnih naročilih v bolnišnici prejelo kar 235.000 evrov. Kljub temu, da so izvajanje javnih naročil prenesli na zunanje izvajalce in jim plačali visok znesek pa so se pri postopkih še vedno pojavljale nepravilnosti. Nataša Fikfak pa je verjela, da vse poteka pravilno.
Zaradi nezakonitih postopkov javnega naročanja so bili sproženi sodni postopki o 11 postopkih javnih naročil. Od tega je bilo šest postopkov zaključenih in nezakonitih, postopki za ostalih pet javnih naročil pa še potekajo. Bolnišnica Nova Gorica je zato prejela globo v višini 380.000 evrov. Kazen je plačala tudi nekdanja direktorica Nataša Fikafak kot odgovorna oseba zaradi izdanih B naročilnic. V sodnem postopku sta bili še dve zadevi, povezani z zunanjim izvajalcem za javna naročila Preator d.o.o., pri čemer so bili postopki zaključeni v škodo bolnišnice.
Pri zaslišanju je predsednica dala poudarek tudi na nabavo kolkov. Izpostavljeno je bilo dejstvo, da so samo v Splošni bolnišnici Nova Gorica proteze nabavljali preko posrednika, zato so medicinski material preplačali. SB Nova Gorica je tako leta 2016 za enak sklop kolkov v prvih petih mesecih plačevala 37% več.