Na pobudo SDS danes o koncesninah iz študentskega dela ter zakonskih ukrepih glede založenih oporok

Z novelo zakona o uravnoteženju javnih financ, ki so ga pripravili v Slovenski demokratski mladini, načrtujemo, da se bo denar, ki ga sedaj iz naslova koncesnin dobiva Študentska organizacija Slovenije (ŠOS), v prihodnje razdelil tako, da se del nameni za štipendije mladih, del ostane ŠOS, del gre študentskim organizacijam v lokalnih skupnostih, del pa Uradu RS za mladino.

Po besedah poslanca SDS in predsednika SDM Žana Mahniča je na področju financiranja študentskih organizacij stanje alarmantno. Z novelo ZUJF-a, ki jo predlagamo, bi največ pridobili mladi, ki delajo prek študentskih napotnic, saj bodo tako končno vedeli, kako bo ta denar porabljen. Prav tako pa bi s spremembo financiranja popravili ugled ŠOS, ki je sedaj na slabem glasu, tudi zaradi številnih, javnosti dobro znanih, finančnih malverzacij. ŠOS za svoje delovanje leto prejme okoli 10 milijonov evrov denarja, le malo pa je znanega o tem, za kaj se ta denar porabi.

Z novelo ZUJF-a v SDS tako predlagamo naslednjo razdelitev denarja iz koncesijskih dajatev:

• 56,3 % obračunanih sredstev iz koncesijske dajatve naj se nameni v proračunski sklad ministrstva, ta sredstva bi potem šla za štipendije.
• 10 % teh sredstev bi namenili Uradu za mladino, ki je krovni urad za področje mladinskega organiziranja v Sloveniji in ki ima skozi celotno leto številne razpise, na katere se lahko prijavijo različne mladinske organizacije.
• 8 % teh sredstev bi ostalo pri ŠOS, v skladu z njenim temeljnim aktom in akti, sprejetimi na njegovi podlagi.
• 2 % obračunanih sredstevbi šlo za delovanje študentskih organizacij v lokalnih skupnostih pozakonu o skupnosti študentov. Ta 2% bi se porazdelilo glede na število članov v posamezni študentski organizaciji v lokalni skupnosti.
• Študentskim servisom priznalo stroške v višini 23,7 % sredstev iz koncesijske dajatve.

Po odmevni aferi z založenimi oporokami na slovenskih sodiščih, ki jih je od leta 1945 kar 5329, smo se v poslanski skupini SDS odločili, da v parlamentarno proceduro vložimo novelo zakona o dedovanju in interventni zakon za odpravo posledic ter povračilo škode zaradi nerazglašenih oporok.

V obstoječi zakonodaji rešitev v povezavi z omenjeno afero ni, saj so za večino teh primerov potekli absolutni zastaralni roki. To pomeni, da večina ljudi, ki so oškodovani, ne more iztožiti in dobiti premoženja nazaj, niti dobiti odškodnine. Nastalo situacijo lahko rešimo le z interventnim zakonom, ki se nanaša samo na teh 5329  nerazglašenih oporok. Bistvene rešitve zakona so:

1.   Tisti, ki so bili upravičeni  do premoženja, a ga niso dobili in ga je dobil nekdo tretji, dobijo denarno nadomestilo ali odškodnino ali pa jim je povrnjena škoda neposredno iz državnega proračuna.

2.   Oškodovanci skušajo dobiti premoženje tako, da ga zahtevajo od tistih, ki danes s tem premoženjem upravljajo pa pravzaprav z njim ne bi smeli upravljati, ker je bilo premoženje dodeljeno osebam, ki do tega niso bile upravičene. In posledično, če bi to premoženje oškodovanci dobili, bi bili do odškodnine upravičeni tisti ljudje, ki so dotlej s premoženjem razpolagali na osnovi sodb in določitev sodišč, ki so bile napačne.

3.   Možnost sporazuma, do katerega lahko pride med tistimi, ki razpolagajo s premoženjem, in tistimi, ki bi z njim morali razpolagati.

Ker pa interventni zakon ne bo rešil vprašanja, da se kaj podobnega v prihodnje ne bi moglo več zgoditi, smo v poslanski skupini SDS v parlamentarni postopek vložili tudi novelo zakona o dedovanju, s katero smo želeli doseči naslednje:

1.   Vzpostavili bi centralni register vseh oporok Sloveniji, ki bi ga vodilo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

2.   Vsi tisti, ki oporoke danes še hranijo, bi morali v določenem obdobju, določenem času, le-te prenesti na Vrhovno sodišče.

3.   Po vzpostavitvi centralnega registra vseh oporok v Sloveniji bi veljalo določilo, da mora sodnik, ki vodi postopek dedovanja kot del postopka dedovanja, preveriti, ali v centralnem registru oporok v konkretni zadevi obstaja kakšna oporoka.

4.   Ti postopki pred Vrhovnim sodiščem bi bili brezplačni, kar pomeni, da bi stroške za vodenje centralnega registra Vrhovnemu sodišču poravnala država.

O vseh treh zakonskih predlogih bodo poslanke in poslanci razpravljali na današnji redni seji Državnega zbora. Vabljeni k spremljanju neposrednega prenosa od 10. ure dalje na Nova24TV.