Na periferiji primanjkuje specialistov
torek, 15. 12. 2009 Objavljamo magnetogram, ki ni lektoriran. DARKO MENIH: “Hvala lepa, gospod predsedujoči. Spoštovani zbrani, vsem prav lep pozdrav!
Spoštovani gospod minister za zdravje sprašujem vas: Kakšna je strategija Ministrstva za zdravje o podeljevanju koncesij na sekundarnem nivoju? Zlasti na periferiji se občuti znatno pomanjkanje različnih specialistov. Čakalne dobe so zelo dolge, saj imajo specialisti prevelike teritorije in preveliko število pacientov, ki jih pokrivajo. Ljudje pritiskajo na zdravstvene domove, na zdravstvene ustanove in občine, da se naj nekaj uredi glede pacientov oziroma glede specialistov zdravnikov na tem področju. Hvala.”
BORUT MIKLAVČIČ: “Spoštovani predsedujoči, spoštovani poslanec! Strategijo podeljevanja koncesije je potrebno obravnavati z vidika strategije celotnega razvoja zdravstvene dejavnosti v Republiki Sloveniji skladno z mrežo javne zdravstvene dejavnosti. Slednjo bo potrebno šele določiti, ker med drugim določa tudi osnutek Zakona o zdravstveni dejavnosti, ki je v pripravi. Ta namreč določa, da bodo v devetih mesecih po sprejemu zakona določena merila za določitev te mreže oziroma za sekundarno in terciarna raven tudi mreža sama. Do takrat ministrstvo koncesij ne podeljuje. Mrežo resno pripravljamo, tako da upamo, da bi bila takoj po sprejemu zakona tudi pripravljena. Ob tem velja poudariti, da s podeljevanjem koncesij za specialiste in druge dejavnosti na sekundarni ravni ni mogoče rešiti problema čakalnih dob ali trenutno slabše dostopnosti do posameznih specialistov. Osebno z vašo ugotovitev v vprašanju soglašam. Ta problem nam namreč na terenu obstoja. Problem je namreč v pomanjkanju oziroma premajhnem številu specialistov na posameznih področjih in območjih, česar s podeljevanjem koncesij ni mogoče rešiti. S tem bi kvečjemu lahko prišlo do prerazporeditve specialistov, ne pa povečanje njihovega števila. Seveda se z velikim veseljem čaka na prve diplomante mariborske fakultete, ker to bo prvi največji vir novih zdravnikov v našem sistemu. Zaradi tega se bo vprašanje zagotavljanja ustreznega števila specialistov po posameznih območjih potrebno lotiti sistemsko in načrtno, kar ministrstvo za zdravje tudi načrtuje. Hvala.”
DARKO MENIH: “Najlepša hvala, gospod minister, za izčrpen odgovor. Mislim, da je potrebno, da opišem primer, in sicer v Šaleški dolini so tri občine: Velenje, Šoštanj in Šmartno, to je približno 50.000 ljudi in imamo samo enega oftalmologa. V prihodnje se načrtuje gradnja bloka 6, kjer vemo, da bo sama gradnja zelo vplivala tudi na očesne poškodbe, tam je mnogo varjenja, tam je mnogo rušenja in podobno. Še nekaj je pomembno. V naši občini imamo zdravnico, ki je dobila koncesijo za oftalmologa. Prijavila se je že trikrat na zavod za zdravstveno zavarovanje, vendar je bila trikrat odbita njena ponudba. Ona se je med tem časom tudi v našem zdravstvenem domu uredila potrebno zdravstveno ordinacijo, ki je bila potrjena od republiške oziroma ministrske komisije za zdravje. Mislim, da je s tem problemom seznanjen gospod minister. Mi smo obupani, da ne moremo približati te zdravstvene dejavnosti našim občanom. Jaz bi morda ob tej priliki apeliral na ministra, da nam pomaga, ali da nam svetuje kaj naj v tem našem primeru naredimo.”
BORUT MIKLAVČIČ: “Problem mi je poznan. Jaz sem bil s tem seznanjen. V tem trenutku se moram vam opravičiti, ne vem točno kje ta zdravnica do sedaj dela. Če ne dela, mislim da dela v zdravstvenem domu, dela v bolnici Celje. Mi imamo v slovenskem prostoru izjemno pomanjkanje oftalmologov, radiologov in tukaj je problem. Če jo potegnemo iz bolnišnice Celje ven in dela v vašem okolju, zmanjka en zdravstveni tim oftalmološki v celjski bolnišnici. In tukaj je problem, ker je stroke premalo. Še enkrat bova pogledala, se vam bom javil. Hvala lepa.”
