Na opozorila mednarodnih institucij glede šolstva je potrebno reagirati takoj

Finančni vložek za terciarno izobraževanje v Sloveniji bistveno zaostaja za evropskim povprečjem. Nekdanji minister za šolstvo in šport ter predsednik Odbora za šolstvo in šport pri Strokovnem svetu SDS dr. Milan Zver je kritično ocenil odziv nekaterih vladnih predstavnikov na poročilo OECD, med katerimi je izpostavil aktualnega ministra za šolstvo in šport dr. Igorja Lukšiča. Njegova izjava, da so poročilo pisali »šolomrzneži«, je po mnenju dr. Zvera nepoštena do avtorjev dokumenta.Študije, ki so narejene na najboljši bazi podatkov, moramo po besedah dr. Zvera jemati zelo resno, vendar pa kot pravi, ne vsebujejo praktično ničesar, na kar ne bi Strokovni svet SDS že nekaj časa opozarjal. Ugotavlja, da ima Slovenija daleč največ zaposlenih na učenca, stroški na udeleženca izobraževanja pa so v predšolski vzgoji in osnovni šoli neprimerljivo visoki v primerjavi s kasnejšimi ravnmi izobraževanja. »Višje, ko gremo, manj vlagamo,« opozarja dr. Zver in dodaja: »Nekajkrat manj finančnih sredstev vlagamo v študenta, kot najbolj razvite države, in to nas zagotovo ne bo pripeljalo med najboljše«.Pojasnjuje, da raziskave mednarodnih institucij kažejo, da je pismenost v naravoslovju solidna, čeprav zadnja leta trendi upadajo, izraža pa veliko zaskrbljenost nad tem, da je močno upadla bralna pismenost, precej hitreje kot v drugih državah članicah. Dr. Zver poudari, da ima Slovenija strukturne in organizacijske težave, saj obstaja na državni ravni veliko inštitutov in zavodov, ki med seboj slabo usklajujejo svoje delo, v katerih pa je zaposlenih kar okoli 800 ljudi, kar je kar 4-krat več kot na ministrstvu za šolstvo in šport. »Podporni organi, ki bi morali kreirati po strokovni plati šolsko politiko, po mojem mnenju ne prinašajo prave dodane vrednosti,« je dejal dr. Zver, zato jih bo po njegovem mnenju v prihodnosti potrebno reorganizirati in racionalizirati. Predsednica Komisije za vrtce in osnovno šolstvo v Strokovnem svetu SDS Mojca Škrinjar je izpostavila, da se v slovenskem šolstvu premalo poudarjajo procesi in preveč zgolj sprejemanje dokumentov. Izrazila je prepričanje, da lahko slabše bralne kompetence vplivajo na to, da so rezultati na vseh ostalih področjih slabši, zato bi se po njenem mnenju morali takoj začeti iskati razlogi za to situacijo. V ta namen je izpostavila pomen opazovanja in spremljanja učnih procesov.Dotaknila se je tudi problematike podružnic. »Žalosti me, da poročilo OECD ugotavlja, da so podružnice neučinkovite, ker veliko stanejo,« pravi Mojca Škrinjar, saj meni, da je podružnica oblika, ki je do določene mere za Slovenijo težko pogrešljiva. Kot pravi, ima veliko pozitivnih učinkov predvsem na podeželju, iz katerega se mladi sicer odseljujejo, je pa tudi neke vrste kulturni center okraja.Poglobljeno analizo ter primerjavo  ukrepov  in rezultatov na področju šolstva v mandatu vlade Janeza Janše in vlade Boruta Pahorja najdete v priponkah na desni.