Na konferenci "Politika, družina in družba" o nasilju in diskriminaciji žensk

O pravicah žensk, njihovi vlogi v družini in v družbi, o diskriminaciji žensk in o nasilju nad ženskami so spregovorile Jelka Godec, poslanka v DZ RS in podpredsednica Slovenske demokratske stranke, predsednica Ženskega odbora Slovenske demokratske stranke Alenka Jeraj, poslanka in predsednica Komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti Eva Irgl, Patricija Šulin, evropska poslanka in stalna poročevalka za enakost spolov na Odboru za proračun in mag. Jelena Konda, podpredsednica Ženskega odbora Slovenske demokratske stranke.

Mag. Ivan Matanović s Konrad Adenauer Stiftung je v uvodu dejal, da so ženske glavno gonilo družbe, evropski poslanec in podpredsednik Slovenske demokratske stranke dr. Milan Zver pa je v imenu Inštituta dr. Jožeta Pučnika dodal, da so v najuspešnejših družbah ženske popolnoma enakopravne moškim. “Porazdelitev po spolu prinaša uravnoteženost, ženske se nagibajo k iskanju konsenza in k sodelovanju,” je dejal dr. Zver.

V prvem delu konference »Ženske v politiki« je poslanka Jelka Godec predstavila vlogo in položaj žensk v organih odločanja, dodala pa je, da se je položaj žensk skozi zgodovino spremenil in, da so ženske dokazale, da lahko zasedejo najvišje položaje v družbi popolnoma enakovredno moškemu spolu. “V tem sklicu DZ je največ žensk do sedaj, k temu pa so pripomogle ženske kvote. To ni prav, saj spol ne sme igrati odločilne vloge,” pravi poslanka, ki je razložila, da je žensk v politiki čedalje več, vendar pa so le redke na vodilnih položajih. “V politiki mora imeti ženska trdo kožo. V kolikor te moški v diskusiji nadvlada, ne jemlji osebno. Tako moški kot ženska sta dobrinos v politiki,” svetuje Jelka Godec, ki verjame, da bomo kot družba napredovali do te mere, da ne bomo več potrebovali ženskih kvot.

Kako preprečiti socialno izključenost žensk pa je predstavila Alenka Jeraj s prispevkom na temo »Socialna politika.« Jerajeva je temo razširila še na področje družinske politike, saj ima vsak odnos korenine prav v družini, ki jo Slovenci postavljamo na prvo mesto in ne dovolimo posegov v njo, kar smo dokazali tudi z zavrnitvijo novele Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih na referendumu decembra lani. 

Predsednica Ženskega odbora SDS se je dotaknila tudi demografske slike Slovenije. “Število Slovencev upada kar ni spodbudno,” je izpostavila Jerajeva, ki je povedala, da je prva Janševa vlada sprejela veliko ukrepov v korist družinam: prehrana dijakov, dodatek za velike družine, subvencije za reševanje stanovanjske problematike, itd.

Eva Irgl, poslanka in predsednica Komisije za peticije ter človekove pravice in enake možnosti pa je spregovorila o »Nasilju v družbi, družini in nad posameznikom.« Čeprav Splošna Deklaracija o človekovih pravicah, ki jo je sprejela Generalna skupščina Združenih narodov 10. decembra 1948, v svojem 1. členu določa: »Vsi ljudje se rodijo svobodni in imajo enako dostojanstvo in enake pravice,« temu mnogokrat ni tako. Poslanka je v samem začetku poudarila ničelno toleranco do nasilja. “Na dan umre 12 žensk katerih smrt je povezana s spolom,” opozarja Eva Irgl, ki je prepričana, da bi lahko marsikatero žrtev obvarovali, če bi spregovorili. “Povprečno ženska potrebuje 5 let preden prijavi nasilje, ker je prestrašena in brez samozavesti,” opozarja predsednica Komisije, ki poudarja pomen ozaveščanja potencialnih žrtev. “Nasilje krši osnovne človekove pravice: pravico do varnosti, življenja in dostojanstva,” je zaključila Eva Irgl.

Prvi del konference se je zaključil z razpravo, kjer so govornice in gostje izpostavili, da so uspešne ženske tudi pod drobnogledom javnosti in, da so žal marsikdaj čevlji na njej pomembnejši od vsebine. V drugem delu konference pa je strateško sodelovanje za enakopravnost spolov predstavila evropska poslanka Patricije Šulin s prispevkom »Diskriminacija žensk v razvitem svetu.« »Neenakopravnost med moškimi in ženskami je v razvitem svetu najbolj  opazna na področju zaposlovanja, v višini plače in višini pokojnine. Ženske, ki opravljajo enako delo kot moški in na enakem položaju, so povprečno za okoli 16% slabše plačane, posledično pa so v starosti bolj izpostavljene tveganju revščine,« je opozorila poslanka v Evropskem parlamentu, ki poudarja, da je zaposlovanje po spolih diskriminatorno in prepovedano. »Tudi na odločilnih položajih je premalo žensk. V gospodarstvu in politiki so ženske še vedno v manjšini. Tudi v Evropskem parlamentu je od 751 članov, zgolj 267 žensk, kar pomeni 36.75 %. Nobena ženska še ni predsedovala Evropski komisiji, v Evropskem parlamentu sta bili med 25 dosedanjimi predsedniki le dve ženski. Žal so k nekoliko višjemu številu žensk v politiki morale pripomoči ženske kvote. Dolgoročno pa to ni dovolj,« opozarja Šulinova, ki si kot stalna poročevalka za enakost spolov na Odboru za proračun prizadeva za enake priložnosti tako za moške kot za ženske. Predsednik Evropske komisije J.C. Juncker je ob nastopu mandata dejal: »Enakost spolov ni luksuz, ampak politična nuja,« Evropska komisija pa je izdala strategijo »Strateško sodelovanje za enakost spolov 2016 – 2019« v katerem je prednostno razvrščenih pet ključnih področij ukrepanja: enaka ekonomska neodvisnost za ženske in moške, enako plačilo za enakovredno delo, enakost pri odločanju, dostojanstvo, integriteta in konec seksističnega nasilja ter spodbujanje enakosti spolov zunaj meja EU. Za uresničitev politične prioritete o enakopravnosti spolov pa so namenjena tudi finančna sredstva: 5.85 milijard EUR v Evropskem strukturnem in investicijskem skladu, 440 milijonov EUR preko Programa za pravice, enakost in državljanstvo, 100 milijonov EUR preko Instrumenta za razvojno sodelovanje in 43 milijonov v programu Obzorje 2020.

Patricija Šulin je opozorila, da je za uresničitev strategije nujno tesno sodelovanje z institucijami in deležniki, ki delujejo na področju enakosti spolov na evropski in na svetovni ravni, pomembni pa so tudi nacionalni programi držav članic. 

Migracije, ki so preplavile Evropsko unijo pa so zamajale stabilnost stare celine: tuja kultura in drugačni medčloveški odnosi vplivajo na odnos do žensk, mag. Jelena Konda, podpredsednica Ženskega odbora SDS pa se je dotaknila področja »Položaja evropske ženske v luči migracij in integracij.« Mag. Konda je omenila, da mnogi migranti ponižujejo krščanske vrednote na katerih temelji EU, posledično pa nimajo spoštovanja ne do svojih in ne do evropskih žensk.” Spolno nadlegovanje je v EU naraslo, mag. Konda pa je poudarila, da Köln ni osamljen primer in, da si številne ženske ne upajo prijaviti storilca, če je tujec, ker se bojijo odziva okolice in oznake, da so rasistke. 

Sledila je izmenjava mnenj z obiskovalci, ki so si enotni, da je EU dolžna zavarovati svoje državljane.