Na izrednem zasedanju notranjih ministrov EU o boju proti terorizmu in paktu o migracijah

Državni sekretar Olaj je ob tem poudaril, da se v Sloveniji, ki je zaradi svoje geografske in tranzitne lege vstopna točka v schengensko območje, zavedamo, da stabilna varnostna situacija ni samoumevna. »Zato se še posebej posvečamo tesnemu sodelovanju s partnerskimi državami, zlasti regiji Zahodnega Balkana.«

Podprl je skupno izjavo, ki jo je pripravilo nemško predsedstvo, s katero se na ravni EU enotno obsoja tovrstne napade in potrjuje enotnost v boju proti terorizmu. V prihodnosti bodo, kot je dejal Olaj, ključne predvsem aktivnosti za krepitev operativnih zmogljivosti Europola, osredotočiti se je treba na analizo obsežnih podatkovnih baz in preprečevanje radikalizacije. Aktivnosti na ravni EU je treba usmeriti tudi v krepitev sodelovanja z obveščevalnimi službami. »Bistveno je ustrezno in pravočasno prepoznavanje novih groženj, zato je ključnega pomena preventivno delovanje in deljenje informacij med državami članicami EU«.

Olaj je še poudaril, da bo Slovenija »nadaljevala z izvajanjem že zastavljenih iniciativ in obstoječih orodij, v polni meri pa se bomo posvetili tudi uresničevanju identificiranih aktivnosti v skupni izjavi«.

V drugem delu zasedanja, ki se ga je udeležil minister za notranje zadeve Aleš Hojs, so ministri razpravljali o paktu o migracijah in azilu. Minister Hojs je uvodoma povedal, da temeljito preučujemo pakt in da se nam pri tem poraja vedno več vprašanj. »Pripravljen sem prispevati k političnemu dogovoru in upam, da ga bomo dosegli do konca nemškega predsedovanja.«

Z nekaterimi deli pakta se Slovenija strinja, to sta na primer zunanja dimenzija in splošni pristop glede vračanja, je bil jasen minister in dodal, da za Slovenijo obstajajo tri pomembna področja, to so vprašanje solidarnosti, postopki na meji in vloga agencij EU, o katerih bo treba še razpravljati.

»V Sloveniji letos beležimo približno 12.000 nezakonitih prehodov meje, kar je enako, kot če bi v Italijo prispelo 360.000 ljudi, v Nemčijo pa skoraj pol milijona. To dejstvo je treba pri oblikovanju migracijske politike ustrezno upoštevati. Jasno pa bo treba določiti tudi, da se postopki na meji izvajajo na zunanji meji EU. »Meja med Slovenijo in Hrvaško je zunanja schengenska meja in v trenutnih besedilih predlogov zakonodajnih aktov postopki na taki meji niso ustrezno določeni, kar predstavlja sivo polje,« je dejal minister in pozval tudi k bolj enotni platformi na ravni EU pri vračanju oseb v tretje države.

Dodelati bo treba tudi koncept sponzorstva za vračanje, ki za Slovenijo ne predstavlja prave alternative za relokacijo. »Majhne države članice imamo zelo omejena sredstva za zagotavljanje uspešnih vrnitev migrantov v svoje države, prav tako pa vrnitev ne bo uspešna, če bi po EU premeščali nezakonite migrante, kar bo le še dodaten dejavnik potega, kar za Slovenijo predstavljajo tudi operacije iskanja in reševanja.

Za Slovenijo je bistvenega pomena tudi večja vloga agencij EU, ki bodo eden od temeljev prihodnje migracijske politike EU. Pri tem je minister Hojs posebej poudaril vlogo Evropskega azilnega podpornega urada. »Čim prej bi morali sprejeti prenovljeno pravno podlago, s čimer jim bomo zagotovili potrebna pooblastila in sredstva za izpolnjevanje svojih nalog,« je sklenil minister in dodal, da bo Slovenija konstruktivno sodelovala pri pogajanjih.

Prvotno objavljeno tukaj.