Na današnjih sejah odbora za kmetijstvo o dveh pomembnih temah

Člani in članice odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bodo danes ob 12. uri razpravljali o predlogu novele zakona o vinu, ki ga je v parlamentarni postopek konec aprila vložila poslanska skupina SDS in katere temeljni cilj je dovoliti točenje neustekleničenega vina v gostinskih lokalih in ustrezno znižanje kazni za prekrške.

Po sedaj veljavnem zakonu o vinu se morajo namreč vsi, ki se ukvarjajo s predelavo grozdja in vina in obdelujejo vsaj 0,05 ha vinogradov, vpisati v register pridelovalcev grozdja in vina, ki ga vodijo upravne enote. Z namenom povečanja deleža prijave pridelka vina in omejevanja nelojalne konkurence registrirani pridelavi vina je zakon o vinarski inšpekciji poleg obstoječih pristojnosti določil tudi pristojnost nadzora nad prometom z vinom v gostinskih obratih, in sicer je omejil točenje neustekleničenega vina, poenostavil postopek kaznovanja ter zvišal kazni za prekrške. Z namenom učinkovitejšega nadzora je zakon dal pristojnost nadzora nad sporočanjem podatkov v register pridelovalcev grozdja in vina ter odrejanja ukrepov tem delu tudi upravnim enotam, s čimer se bo na tem področju obseg nadzora povečal. Za manjše vinogradnike pomeni prepoved točenja neustekleničenega vina v gostinskih lokalih višje stroške pri pripravi vina za trg za manjše količine, hkrati pa predstavlja nevarnost opuščanja vinogradništva s strani manjših pridelovalcev.

Sedaj veljavni zakon med drugim prepoveduje točenje neustekleničenega vina v gostinskih lokalih. Poleg tega je zakon vinarski inšpekciji poenostavil postopek kaznovanja ter zvišal kazni za prekrške. Kazni so bistveno previsoke in nimajo odvračilnega namena, ampak zgolj pretirano strašilnega,  gibljejo se od 75 pa kar do visokih 28.000 evrov.

V poslanski skupini SDS menimo, da prepoved točenja neustekleničenega vina v gostinskih lokalih za manjše, ljubiteljske vinogradnike predstavlja višje stroške pri pripravi vina za trg v manjših količinah. Prav tako pa se s tem, ko so manjši vinogradniki prisiljeni ustekleničiti vina,  zviša tudi sama cena vina. Ob tem pa ni odveč opozoriti na morebitno opuščanje vinogradništva s strani manjših pridelovalcev, ki pa jih je v Sloveniji največ in ki med drugim vzdržujejo ter negujejo slovenske vinorodne okoliše.

Na sejo odbora, kjer se bo spregovorilo o tej temi, so vabljeni:

– Zvone Lah, predstavnik predlagateljev zakona

– Zakonodajno-pravna služba

– Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

– Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije

– Zveza društev vinogradnikov in Vinarjev Slovenije – Vinis

– Združenje družinskih vinogradnikov – vinarjev Slovenije

– Vinska družba Slovenije

– Zveza društev vinogradnikov Dolenjske

– Društvo vinogradnikov Slovenske Istre

– Društvo vinogradnikov in sadjarjev osrednje Slovenske Gorice

– Turistična zveza Slovenije

Neposredni prenos seje bo mogoče spremljati na TV Slovenija 3.

Po zaključeni seji, kjer bo govora o noveli zakona o vinu, pa se bodo poslanke in poslanci na pobudo predsednika odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Tomaža Lisca sestali tudi zato, da bi spregovorili o stanju v podjetju Slovenski državni gozdovi.

Februarja letos je Državni zbor RS sprejel Zakon o gospodarjenju z državnimi gozdovi, na podlagi katerega je bila ustanovljena družba  Slovenski državni gozdovi d.o.o. Velik zagovornik in sprožitelj predlaganega zakona, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan je takrat obljubljal pričetek javnih razpisov in delovanja te družbe še isti mesec oz. v začetku naslednjega meseca.

Poslanec SDS Tomaž Lisec je na ministra za kmetijstvo že v aprilu naslovil vprašanja na temo izvajanja Zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije, predvsem se je osredotočil na še ne sprejeta merila, pri čemer ga je zanimalo, kdaj bo vlada ustrezna merila sprejela, prav tako pa gaje zanimalo, ali časovni potek javnega naročila, ki mora biti objavljen v Uradnem listu EU, še omogoča, da bo družba Slovenski državni gozdovi s 1.7. 2016 dejansko prevzela gospodarjenje z državnimi gozdovi.  

Minister odgovarja, da so bila  omenjena merila sprejeta 24. 3. 2016 ter tudi, da so  objavljena na spletnih straneh Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS. Še vedno pa so v pripravi pravila o načinu in merilih pri prodaji gozdnih lesnih izdelkov ter pogoji za oddajo gozdov v najem. Trdijo tudi, da so javna naročila za oddajo del   gozdovih v lasti RS, že  bila objavljena 25. 3. 2016 v Uradnem listu EU.

Vodjo poslanske skupine SDS Jožeta Tanka pa so zanimali postopki kadrovanja v tej družbi. Z zakonom o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije so bili kot organi družbe določeni skupščina, nadzorni svet, poslovodstvo in strokovni svet. Vlada RS je na eni izmed svojih aprilskih sej imenovala tudi vršilce dolžnosti, a je eden izmed njih, Julijan Rupnik, odstopil že po enem tednu po imenovanju. Vlado je Tanko povprašal po razlogih odstopa v.d. Julijana Rupnika ter na podlagi katerih določb je Vlada sploh imenovala še dva pooblaščenca, Boruta Meha in Zlatka Ficka, če je v 37. členu ZGGLRS izrecno zapisano, da družbo do imenovanja poslovodstva vodi vršilec dolžnosti. Vodja poslanske skupine SDS pa je vlado Mira Cerarja povprašal tudi, kako bo potekalo nadaljnje vodenje družbe, če pri njem poleg v.d. sodelujeta še dva nezakonito imenovana pooblaščenca, za katera sploh ni jasno kakšna pooblastila imata.

Na sejo odbora, kjer se bo spregovorilo o tej temi, pa so vabljeni:

• minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, mag. Dejan Židan,
• Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS,
• Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije,
• Miha Marenče s podjetja Slovenski državni gozdovi,
• Julijan Rupnik,
• Gozdarski inštitut Slovenije ter Računsko sodišče RS
• Gorazd Ulbl, Lesna Vrata d.o.