Na današnji seji KNOVS o tajnih policijskih predpisih

Člani in članice Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (KNOVS), ki jo vodi poslanec SDS mag. Branko Grims, bodo na današnji seji razpravljali o ustavnopravnih vidikih problematike tajnih predpisov in drugih aktov.　

Spomnimo. V javnosti je pred časom odmevala afera Ornig, ko je študent Dejan Ornig po navodilu dveh kriminalistov nezakonito vdiral v osebne račune več kot 300 državljanov in za to tudi prejel plačilo. Člani KNOVS so od kriminalistične policije zahtevali interna akta, po katerih naj bi kriminalisti delovali v primeru Ornig, in sicer so želeli pridobiti strokovno navodilo o uporabi prikritih preiskovalnih metod in sredstvih ter navodilo o finančnem materialnem poslovanju. Kriminalistična policija je sprva KNOVS odrekla možnost vpogleda v omenjena pravilnika, češ da gre za interna akta, kasneje pa so člani KNOVS omenjena akta sicer prejeli, vendar je bila večina členov počrnjenih. Kljub ponovni zahtevi KNOVS po predaji celotnih aktov so na kriminalistični policiji vztrajali, da omenjenih aktov ne bodo predali oz. so KNOVS vsakič posredovali cenzurirano različico.

Ko je kriminalistična policija prvič zavrnila, da bi KNOVS predala omenjene akte, so člani komisije in poslanci SDS Janez Janša, mag. Branko Grims in Žan Mahnič izrazili ogorčenje nad takšnim ravnanjem ter opozorili na širšo dimenzijo, ki jo je razkrila omenjena afera, in sicer da imamo v Sloveniji, 25 let po osamosvojitvi, očitno vzpostavljen nek vzporedni pravni sistem s tajnimi navodili.

Obstoj tajnih predpisov, ki niso dostopni javnosti in do katerih ne mroe dostopati niti KNOVS, ki sicer ima kot nadzorna institucija takšno pravico in dolžnost, nakazuje na paralelni pravni sistem, ki pa je po besedah mag. Grimsa v vsaki demokratični državi nesprejemljiv.　

Na to temo je sredi letošnjega januarja na okrogli mizi, ki jo je na pobudo nekdanjega ustavnega sodnika in ministra za pravosodje dr. Lovra Šturma organiziral Inštitut za ustavno pravo v sodelovanju z Inštitutom za ustavno ureditev in človekove pravice, več nekdanjih ustavnih sodnikov razpravljalo o ustavnopravnih vidikih takšnih tajnih predpisov. Razpravljalci, ugledni pravniki, so se strinjali v tem, da so razsežnosti dejstva, da ima policija tajne akte, ki so po vsebini predpisi, izjemno velike. Ko se je v začetku devetdesetih let odkrilo, da so v preteklem režimu in pretekli državi obstajali tajni Uradni listi in tajni pravilniki, je to povzročilo velike spremembe ter potrebo po tem, da se v Ustavo RS zapiše določilo, da morajo biti predpisi objavljeni, preden začno veljati. Dr. Lovro Šturm je v svoji razpravi spomnil, da je Ustavno sodišče RS v preteklosti že sprejelo odločitev glede obstoja tajnih predpisov, in sicer je določilo, da takšen obstoj nikakor ni dovoljen. »Vsak akt, ki daje določena pooblastila in zadeva pravice pravnih oseb, je predpis in mora biti objavljen, sicer ga tak organ zoper fizične in pravne osebe ne sme uporabljati,« je bil v razpravi jasen tudi nekdanji ustavni sodnik dr. Tone Jerovšek. Enako mnenje je delil tudi Rajko Pirnat, Ciril Ribičič pa je opozoril na dileme,s katerimi se srečuje policist, ko naleti na tak nezakonit akt, po katerem naj bi ravnal.　

Kljub temu pa je iz primera Ornig razvidno, da imajo znotraj kriminalistične policije najmanj dva tajna pravilnika, ki predstavljata celo hude posege v človekovo zasebnost. »Vsako prisluškovanje, sledenje ali pregledovanje pošte je dovoljeno zgolj z odločitvijo sodišča, podana mora biti izjemno visoka stopnja utemeljenega dvoma,« je poudaril dr. Šturm, kar pa se v primeru policijskega sodelavca Orniga več kot očitno ni zgodilo.

Predsednik KNOVS mag. Branko Grims je v razpravi na tej okrogli mizi izpostavil še en izjemno pomemben vidik, to pa je odgovornost vlade Mira Cerarja in ministrstva za notranje zadeve pod vodstvom Vesne Györkös Žnidar pri celotni zadevi. Po njegovem mnenju je izjemno zaskrbljujoče, da »vlada Mira Cerarja, torej vlada, na čelu katere je ustavni pravnik, vztraja na povsem enakem stališču kot ga zastopa kriminalistična policija.«

Zaradi vsega navedenega se je predsednik KNOVS odločil, da za jutri ob 10. uri skliče sejo komisije, na kateri bodo člani komisije skupaj s pravnimi strokovnjaki ponovno opozorili na nevarnosti, ki jih v demokratični družbi predstavlja obstoj tajnih predpisov. Kriminalistična policija je pred kratkim KNOVS sicer predala tajni pravilnik, ki ureja financiranje, ne pa tudi drugega, ki zajema navodila o uporabi prikritih preiskovalnih metodah in sredstvih.

Vabljeni k spremljanju neposrednega prenosa na Nova24TV.