Na današnji dan se je rodil Rudi Šeligo
nedelja, 14. 5. 2017Rudi Šeligo, soustanovitelj Slovenske demokratične zveze, predhodnice SDS, in predsednik Društva slovenskih pisateljev, ki ga je v svojem času umestil v središče intelektualnega in političnega gibanja v procesu demokratizacije in osamosvajanje Slovenije. Darila, ki jih je dajal Sloveniji do prelomnega leta 2004, ko je zapustil svet in nam jih preko svojih del in misli daje še danes, so neprecenljive vrednosti.
Društvo slovenskih pisateljev (DSP) je v letu 1987 skupaj s Slovenskim sociološkim društvom pripravilo Teze za ustavo republike Slovenije kot odgovor na namero predsedstva Socialistične federativne republike Jugoslavije pripraviti prenovljeno ustavo SFRJ, ki je bila po mnenju ustvarjalcev Tez centralistična, unitaristična in etatistična, pod drugi strani pa ni uvajala nujnih ustavnih pogojev za razvoj politične in ekonomske demokracije.
Dne 7. 6. 1988 je DSP pričelo z nepretrgano serijo izrednih literarnih večerov, obliko kulturnega protesta z namenom prebuditve in upora javnosti zaradi grobega posega jugoslovanske armade v slovensko suverenost, ko je aretirala in zaprla tri Slovence, Janeza Janšo, kandidata za predsednika Zveze socialistične mladine, Ivana Borštnerja, zastavnika v JLA ter Davida Tasića, urednika revije Mladina na podlagi izmišljene obtožbe. DSP je organiziralo literarne večere, ki so premaknili slovensko zgodovino.
DSP je v času protestov neupogljivo zastopal ne le zaprte ljudi, temveč tudi slovenski jezik, ki je doživel s sojenjem v srbohrvaškem jeziku silno ponižanje, »eskalacijo unitaristične volje, ki je pripravljena zbrisati ne le zgodovinsko utemeljeno različnost narodov, temveč tudi njene jezike«, kot opiše Šeligo v svojih Prehajanjih. Prav ti večeri so vodili k porajajoči se demokraciji in civilne družbe. DSP je v vztrajni polemiki s predsedstvom SR Slovenije to pozival k upoštevanju predlogov Odbora za varstvo človekovih pravic.
Z izrazitim političnim delovanjem je Društvo slovenskih pisateljev premaknilo literate od opazovanja in refleksije življenja v oblikovalce diskurza svobode, po razširjeni Cankarjevi poti.
Rudi Šeligo nikoli ni pristal na »kulturniško intimo«, ki se je brigala zgolj za »kulturniški dinar« pač pa je vedel, da je kultura v svoji polni razsežnosti mogoča le v svobodi, ki je ni moč izboriti s skrivanjem in izolacijo, »zato je zavzemanje za suvereno državnost slovenskega naroda in za pluralno, demokratično urejeno družbo, ki zagotavlja temeljne človekove pravice in državljanske svoboščine, eminentna naloga celotnega telesa slovenske kulture in ljudi, ki delajo v nji …«.
Danes, ko praznujemo obletnico rojstva zavednega Slovenca, in hkrati trepetamo za usodo Slovenije in Evrope v gigantskih svetovnih premikih, je njegova misel o temeljnem gradniku, posamezniku, in prepričanje, da ni avtonomnega in svobodnega posameznika brez suverenega naroda, saj sta individualna in narodna oseba v resnici nerazdružljivi, vodilo, kako se prebiti čez turbulentne čase in ohraniti Slovenijo.
Foto: BoBo