15. maj se je vpisal v slovensko vojaško zgodovino kot eden simbolno najpomembnejših datumov. Leta 1991 se je na ta dan začelo urjenje prve generacije nabornikov v zgodovini Slovenije.
Prve poteze v smeri, da bi slovenski naborniki vojaški rok služili v Sloveniji, je sprejela Demosova vlada, ki je bila imenovana maja 1990, odločilno potezo pa je sprejela slovenska skupščina 7. marca 1991, ko je z dopolnili k ustavi razglasila moratorij na služenje slovenskih fantov v jugoslovanski vojski. Slednje je pomenilo, da državni organi niso smeli nobenemu naborniku, državljanu Slovenije, vročiti poziva za služenje vojaškega roka zunaj Slovenije. Z zakonom o obrambi in zaščiti ter zakonom o vojaški dolžnosti je bila postavljena podlaga za izvedbo služenja vojaškega roka v TO, za usposabljanje pa sta bila določena učna centra na Igu pri Ljubljani in v Pekrah pri Mariboru. Tam je 15. maja 1991 začela s služenjem 1. generacija slovenskih vojakov. V 510. učni center Ljubljana (Ig) je prišlo 180 v 710. učni center Maribor (Pekre) pa 120 obveznikov.
Svojci nabornikov so takrat vztrajali pred vrati centrov in se veselili tega, da bodo njihovi fantje prvič v zgodovini slovenskega naroda služili vojaški rok v slovenski vojski. V centrih je hitro zavladal red, začelo se je nameščanje nabornikov v sobe, razdeljevanje opreme in vzpostavljanje učnih enot pripadnikov prve poskusne generacije slovenskih vojakov, kar je dokazoval znak na levem rokavu uniforme – velika rumena številka 1 na temni podlagi, obrobljena z barvami slovenske zastave.
Na drugi strani je nasprotnik stopnjeval psihološki pritisk na starešine in vojake centrov ter pripadnike TO, ki so izvajali njihovo ožje in širše varovanje. Vrhunec tega je bila obkolitev 710. učnega centra v Pekrah pri Mariboru 23. maja 1991, ki je pomenila prvi odkrit napad JA proti slovenskemu narodu in samostojni poti Republike Slovenije v prihodnost.
Naborniki so klub težkim pritiskom JLA 2. junija 1991 slovesno zaprisegli, da se bodo borili za nastajajočo slovensko državo, ki je bila formalno razglašena 25. junija 1991, ko je slovenska skupščina sprejela Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije in s tem izpolnila mandat, ki ji je bil naložen s plebiscitom. Dan pozneje, v sredo, 26. junija 1991 je 90 pripadnikov 1. generacije SV, ki je predstavljalo tudi 1. častno gardo na slovesnosti na Trgu revolucije v Ljubljani, prvič ponosno dvignilo novo slovensko zastavo, kot najbolj simbolni moment razglasitve samostojnosti Republike Slovenije.
Zato 15. maj - ta izjemni dan v vojaški zgodovini slovenskega naroda v Slovenski vojski in vsej državi s ponosom proslavljamo kot dan Slovenske vojske.
Franci Breznik, poslanec SDS
