Na današnji dan 14. februarja v Katoliški Cerkvi praznujemo god sv. Valentina, mučenca.
Pod vplivom angleških in francoskih navad se je dan mednarodno uveljavil kot dan zaročencev, ko si ti med seboj na poseben način izkažejo pozornost z obdarovanjem.
Ta rimski duhovnik je pretrpel mučeništvo pod cesarjem Klavdijem II. (268–270 po Kr.). Rimske oblasti so ga priprle, ker je poročal krščanske pare in tudi sicer pomagal kristjanom, ki jih je cesar preganjal. Pomoč kristjanom je bila v tem času kaznivo dejanje. Klavdiju je bil zapornik všeč, dokler ga ta ni skušal spreobrniti, ob čemer ga je cesar obsodil na smrt. Pretepli so ga s koli in kamenjali, ker pa še ni umrl, so ga končno obglavili pri Flaminijskih vratih.
Čaščenje sv. Valentina se je hitro razširilo po Evropi. Njegov god so praznovali tudi v zaupanju v moč njegove priprošnje. Njegovo ime izhaja iz latinske besede »valens«, kar pomeni močan in zdrav, zato so ga imeli za priprošnjika zoper telesne slabosti in kužna obolenja. Svetnikov god največkrat obhajamo v predpustnem času, ki je bil od nekdaj namenjen svatovanjem in iz tega razloga so se mu priporočali novoporočenci. Valentinovo praznujemo ob koncu trde zime, ko se prične prebujati narava, zato se je na slovenskem uveljavil rek: sv. Valentin ima ključe od korenin.
Krščanski forum SDS