MORS zamuja s pripravo ključnih razvojnih dokumentov

V kategorijo neuresničenih ciljev oziroma neizpolnjenih obljub sodi tudi vzpostavitev nacionalnega sistema kriznega upravljanja. V letu 2009 je bil opravljen in potrjen strateški pregled obrambnega resorja, ki je vseboval tudi priporočila možnih vsebinskih in organizacijskih sprememb za učinkovitejše delovanje obrambnega resorja. Na tej podlagi je sicer stekel proces priprave ključnih strateških in planskih dokumentov ter strukturno-organizacijskih ukrepov, ki pa niti vsebinsko niti časovno ne sledijo obljubljenim ciljem in rešitvam. Že pred časom bi morala biti sprejeta Resolucija o dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske kot najvišji razvojno-usmerjevalni dokument namenjen Slovenski vojski ter na tej podlagi srednjeročni obrambni program 2009-2014, s katerim se opredeli razvoj zmogljivosti za nadaljnje srednjeročno obdobje in predstavlja osnovo za pripravo odgovorov Republike Slovenije na Natov vprašalnik o bodočih zmogljivostih. Zaradi zamude pri pripravi in sprejemanju omenjenih ključnih razvojnih dokumentov, se vzpostavi temeljno vprašanje o ustreznosti in kredibilnosti odgovorov Republike Slovenije na Natov vprašalnik, saj obstoječi planski dokumenti ne odražajo dejanskega stanja, novi razvojno usmerjevalni ter srednjeročni planski dokumenti pa niso bili pravočasno pripravljeni in potrjeni.

Enako se dogaja tudi z obrambno strategijo in prenovljenim Zakonom o obrambi ter posodobljenim Zakonom o službi v Slovenski vojski, ki naj bi dopolnili paket napovedanih planskih in normativnih sprememb. V kategorijo neuresničenih ciljev oziroma neizpolnjenih obljub sodi tudi vzpostavitev nacionalnega sistema kriznega upravljanja, s katerim naj bi se povečala sposobnost uporabe vseh razpoložljivih državnih zmogljivosti, sil in virov, kar bi bilo lahko, glede na zapisane obljube, optimalneje uporabljeno ob zadnji naravni nesreči, ki jo lahko že uvrščamo v kategorijo, ki je bistveno prerasla lokalne okvirje. Lahko ugotovimo, da o tako pomembnem vprašanju kot izhaja že iz naslova omenjene problematike, ni bilo možno zaslediti nikakršnih bodočih rešitev, niti niso bile sprožene nikakršne razprave, niti v ožji strokovni niti v širši javnosti.

Že ob pregledu neuresničenih ciljev na področju priprave strateških in planskih dokumentov lahko ugotovimo, da obstoječi način upravljanja obrambnega sistema niti približno ne zagotavlja uresničevanja načrtovanih ciljev, kar je evidentno tudi pri doseganju ciljev na ostalih področjih.   

Če sledimo samo nadaljnjim obljubam iz koalicijske pogodbe lahko ugotovimo:

–    da proces integracije upravnega in vojaškega dela MORS poteka, vendar ravno v obratni smeri in v nasprotju s priporočili strateškega pregleda obrambnega resorja,
–    proces reorganizacije in »konsolidacije« je bil izveden v Slovenski vojski, v upravnem delu ta proces še poteka in sledi predvsem splošnemu cilju manjšanja obsega upravnega dela brez ustrezne metodologije in procesnega pristopa v kontekstu zagotavljanja racionalnega izvajanja podpornih in obrambno strokovnih funkcij za delovanje Slovenke vojske,
–    da še ni zaslediti pregledne, zavezujoče in pravičnejše ureditve karierne poti delavcev v upravnem delu MORS ter pripadnikov in pripadnic Slovenske vojske ter, da obstoječa praksa urejanja kariernih poti ravno ne sledi danim obljubam,
–    na področju celostne skrbi za pripadnike Slovenske vojske ter dopolnitvi sistema za izhod poklicnih pripadnic in pripadnikov iz službe v SV, ni bistvenih sprememb oziroma obljubljenih dopolnitev in nadgradenj,
–    celovita analiza vojaških kot nevojaških virov ogrožanja s posebnim poudarkom na vplivu podnebnih sprememb na področju varnosti in obrambe se ne uresničuje, še več, zaradi neustrezne kadrovske politike redki posamezniki z znanjem in referencami s tega področja zapuščajo obrambni sistem,
–    krepitev sistema raziskovanja in razvoja za obrambne in širše družbene razvojne potrebe iz dosedanjih ukrepov ni razvidna, ravno tako še ni pripravljen in obljubljen nov program obrambnega raziskovanja za obdobje po letu 2010.

Tudi projekti začeti v obdobju prejšnje vlade, kar velja še posebej za projekte opremljanja Slovenske vojske, se ne izvajajo s predvideno dinamiko in načrtovanimi cilji, kar je sicer razumljivo, glede na spremenjene gospodarske in finančne razmere, vendar ni razumljivo, da se v tem obdobju niso pravočasno spremenile planske in normativne podlage, ter predvsem pravočasno uredila posamična  pogodbena razmerja, ki izhajajo iz novih javnofinančnih perspektiv, tako npr. pri nakupu oklepnikov 8×8 obstajajo bistvene razlike med pogodbenimi obveznostmi in razpoložljivimi finančnimi viri, ki še niso ustrezno pogodbeno regulirane.

Priprave in delovanje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami kot enotnega sistema bi se naj v skladu z veljavno zakonodajo, zagotavljalo na lokalni, regijski in državni ravni. Žal pa moramo ugotoviti, da na lokalni ravni, zaradi pomanjkanja strokovnih kadrov in sredstev, ki jih občine namenjano za to področje, ne moremo govoriti o kvalitetnem in strokovnem delovanju sistema zaščite, reševanja in pomoči; ukrepanje je nepopolno, nepravočasno, neusklajeno. Pravočasno aktiviranje sil in sredstev je zaradi neurejenega področja alarmiranja in aktiviranja neustrezno oziroma nepravočasno. Zelo dobro delujejo le poklicne gasilske brigade in prostovoljna gasilska društva, na katerih v Republiki Sloveniji dejansko leži breme zaščite in reševanja. Ob zmanjševanju sredstev proračuna za sistem zaščite, reševanja in pomoči in vedno večjem številu naravnih in drugih nesreč, se lahko ogrozi nadaljnje uspešno delovanje sistema v smislu zagotavljanja ustrezne pomoči tako v smislu materialnih sredstev kot tudi v silah lokalnim skupnostim. Zaradi vedno hujših naravnih ujm sistem lahko deluje le v smislu odpravljanja že nastalih posledic, ne pa tudi preventivno. Večjo pozornost bi  bilo potrebno nameniti preventivnemu delovanju v povezavi z ostalimi ministrstvi (MOP, MZ, MKGP…) upoštevaje okoljske in podnebne spremembe.Odbor za obrambo pri Strokovnem svetu SDS