Molk povzroča travme
torek, 4. 8. 2009V okviru letnega tabora SDS v Lepeni je v ponedeljek, 3. avgusta 2009, potekalo zelo zanimivo predavanje z naslovom Narodna sprava – Kdaj?, mag. Andreje Valič, direktorice študijskega centra za narodno spravo.
V predavanju je mag. Valičeva poudarila pomembnost tematike narodne sprave za prihodnost tako slovenskega naroda kot celotne evropske skupnosti. Ta tematika je postala aktualna s pridružitvijo desetih novih držav v Evropsko Unijo in s tem se le-ta redno pojavlja na dnevnem redu razprav, kjer poskuša Evropa z velikimi koraki poseči na področje človekovih pravic in sprejetju različnih resolucij. Prav te resolucije kažejo na to, kako živo in problematično je to vprašanje, tudi v luči sprejemanja zakonodaje o žrtvah vojnega nasilja, kateremu smo priča tudi v našem prostoru, je poudarila mag. Valičeva. Po njenem mnenju so poskusi sprejemanja narodne sprave v slovenskem prostoru že vnaprej obsojeni na neuspeh.
Mag. Valičeva je v okviru predavanja predstavila tudi svojo osebno zgodbo in sicer dedka iz 2. svetovne vojne ter lepo nakazala problem, kako so se ljudje zavili v molk in v sebi podoživljajo tragične trenutke, ki so se jim dogajali med in po 2. svetovni vojni. Mnogi ljudje se bojijo spregovoriti, o tem kar se jim je zgodilo, vendar je mag. Andreja Valič poudarila, da molk ne zdravi, temveč povzroča travme, ne samo na osebni ampak tudi na nacionalni ravni. In te travme je potrebno zdraviti tako, da o njih govorimo, ne samo zaradi nas samih ampak tudi za naše naslednje rodove, saj kot, pravi mag. Valičeva, te vrednote, kot so demokracija, toleranca, pravo, niso vrednote, ki bi bile dane enkrat za vselej, ampak moramo o njih govoriti, saj le pogovor o tem vodi k spravi, sočutju in odpuščanju.
V okviru razumevanja in sprejemanja preteklosti je mag. Valičeva še posebej izpostavila pomembnost zgodovinopisja in izobraževanja. Obregnila se je ob izredno boso zgodovinopisje na Slovenskem ter slabo znanje, ki jih učitelji posredujejo otrokom. Na tem področju je potrebno veliko poguma in znanja, da lahko učitelj govori otrokom o zelo pomembnih zgodovinskih stvareh in da lahko tudi otroci o tem kritično razmišljajo, saj demokracija zahteva kritične in predvsem poučene ljudi. Vendar, da se bomo v šoli lahko neobremenjeno o tem pogovarjali, bo potrebna še zelo dolga pot, je dodala mag. Valičeva.
Ob koncu predavanja je mag. Andreja Valič poudarila, da ne smemo pristajati na relativizacijo. Evropa se je zedinila glede žrtev, saj so vsi režimi povzročil žrtve in prav žrtve so tista skupna točka na katerih temelji Evropska resolucija o evropski zavesti in totalitarizmu. Žrtvam je potrebno dati priznanje njihovega trpljenja in neko povračilo za povzročene travme, ne glede na to kateri režim jih je mučil in zaradi koga so trpeli. So žrtve. In prav Evropska resolucija govori o sočutju, razumevanju, odpuščanju in moralni prenovi. “Oporekati takim mislim je nekaj, česar si noben slovenski zgodovinar ne bi smel privoščiti, saj to kaže le na njihovo majhnost in ozkosrčnost,” je še dodala mag. Valičeva.
Predavanje se je zaključilo z izredno zanimivo debato občinstva, ki je odkrivala vse tematike od Golega otoka do pobojev med in po 2. svetovni vojni ter do skopega posredovanega znanja učiteljev in rešitev za le-to.
V predavanju je mag. Valičeva poudarila pomembnost tematike narodne sprave za prihodnost tako slovenskega naroda kot celotne evropske skupnosti. Ta tematika je postala aktualna s pridružitvijo desetih novih držav v Evropsko Unijo in s tem se le-ta redno pojavlja na dnevnem redu razprav, kjer poskuša Evropa z velikimi koraki poseči na področje človekovih pravic in sprejetju različnih resolucij. Prav te resolucije kažejo na to, kako živo in problematično je to vprašanje, tudi v luči sprejemanja zakonodaje o žrtvah vojnega nasilja, kateremu smo priča tudi v našem prostoru, je poudarila mag. Valičeva. Po njenem mnenju so poskusi sprejemanja narodne sprave v slovenskem prostoru že vnaprej obsojeni na neuspeh.
Mag. Valičeva je v okviru predavanja predstavila tudi svojo osebno zgodbo in sicer dedka iz 2. svetovne vojne ter lepo nakazala problem, kako so se ljudje zavili v molk in v sebi podoživljajo tragične trenutke, ki so se jim dogajali med in po 2. svetovni vojni. Mnogi ljudje se bojijo spregovoriti, o tem kar se jim je zgodilo, vendar je mag. Andreja Valič poudarila, da molk ne zdravi, temveč povzroča travme, ne samo na osebni ampak tudi na nacionalni ravni. In te travme je potrebno zdraviti tako, da o njih govorimo, ne samo zaradi nas samih ampak tudi za naše naslednje rodove, saj kot, pravi mag. Valičeva, te vrednote, kot so demokracija, toleranca, pravo, niso vrednote, ki bi bile dane enkrat za vselej, ampak moramo o njih govoriti, saj le pogovor o tem vodi k spravi, sočutju in odpuščanju.
V okviru razumevanja in sprejemanja preteklosti je mag. Valičeva še posebej izpostavila pomembnost zgodovinopisja in izobraževanja. Obregnila se je ob izredno boso zgodovinopisje na Slovenskem ter slabo znanje, ki jih učitelji posredujejo otrokom. Na tem področju je potrebno veliko poguma in znanja, da lahko učitelj govori otrokom o zelo pomembnih zgodovinskih stvareh in da lahko tudi otroci o tem kritično razmišljajo, saj demokracija zahteva kritične in predvsem poučene ljudi. Vendar, da se bomo v šoli lahko neobremenjeno o tem pogovarjali, bo potrebna še zelo dolga pot, je dodala mag. Valičeva.
Ob koncu predavanja je mag. Andreja Valič poudarila, da ne smemo pristajati na relativizacijo. Evropa se je zedinila glede žrtev, saj so vsi režimi povzročil žrtve in prav žrtve so tista skupna točka na katerih temelji Evropska resolucija o evropski zavesti in totalitarizmu. Žrtvam je potrebno dati priznanje njihovega trpljenja in neko povračilo za povzročene travme, ne glede na to kateri režim jih je mučil in zaradi koga so trpeli. So žrtve. In prav Evropska resolucija govori o sočutju, razumevanju, odpuščanju in moralni prenovi. “Oporekati takim mislim je nekaj, česar si noben slovenski zgodovinar ne bi smel privoščiti, saj to kaže le na njihovo majhnost in ozkosrčnost,” je še dodala mag. Valičeva.
Predavanje se je zaključilo z izredno zanimivo debato občinstva, ki je odkrivala vse tematike od Golega otoka do pobojev med in po 2. svetovni vojni ter do skopega posredovanega znanja učiteljev in rešitev za le-to.